Jezik papeža Frančiška

Že prvi pozdrav papeža Frančiška ob izvolitvi, buonasera oziroma dober večer, je pokazal na nov, poosebljen, vsakdanji in zelo neposreden način komunikacije.

Frančiškov jezik odlikuje učinkovita in nazorna raba zgledov iz vsakdanjega življenja, s pomočjo katerih skuša bolje izraziti svojo misel.

Papež Frančišek je že takoj ob izvolitvi začel z drugačnim načinom komunikacije, kot smo ga bili vajeni pri njegovih predhodnikih.  Njegov prvi pozdrav mestu in svetu, buonasera oziroma dober večer, je pokazal na poosebljen, vsakdanji in zelo neposreden način komunikacije.

Razmislek o papeževem načinu komuniciranja je zelo pomemben, kajti jezik ni samo sredstvo sporazumevanja, ampak tudi izraz človekovega notranjega sveta, njegove kulture in njegovega razumevanja resničnosti. Jezik ne izraža samo vsebine, ampak tudi slog govorca.

Zaslužni papež Benedikt XVI. je bil v svojih nagovorih zelo jasen, sistematičen in premočrten, pogosto se je ustavil ob posamezni besedi Svetega pisma ali cerkvenih očetov in razlagal njen pomen.

Frančiškov jezik pa odlikuje učinkovita in nazorna raba zgledov iz vsakdanjega življenja, s pomočjo katerih skuša bolje izraziti svojo misel.

Frančiškovi neologizmi

Nekoliko večja in za nekatere presenetljiva posebnost Frančiškovega načina komunikacije pa so neologizmi, nove besede, ki jih tvori sam oziroma jih prevzema iz španščine, kot se govori v Buenos Airesu. Ker je v nekaj mesecih papeške službe skoval že precej neologizmov, so jih nekateri vatikanisti zbrali in poimenovali kar »bergoglizmi«.

V intervjuju z italijanskim jezuitom Antoniom Spadarom, ki je v slovenskem prevodu nedavno izšel pri Župnijskem zavodu Dravlje, se papeževa potreba po kreativni rabi jezika pokaže takoj na začetku.

Papeževo geslo – o usmiljenju in poklicanosti

Ko papež razlaga svoje škofovsko geslo Miserando atque eligiendo, ga skuša prevesti s pomočjo besede misericordiando, ki je (še) ne najdemo v nobenem slovarju. In zakaj potrebuje novo besedo?

Papeževo geslo je vzeto iz homilij angleškega svetnika Bede Častitljivega, ki je ob razlaganju svetopisemskega odlomka o poklicanju svetega Mateja zapisal: »Jezus je videl cestninarja in – ker ga je pogledal z usmiljenjem in ga izbral (quia miserando atque eligendo vidit) – mu je rekel: Hodi za menoj!«

Vsako usmiljeno Božje delovanje že vsebuje neko poklicanost.

V latinščini je z uporabo glagolnikov (“ker ga je pogledal usmiljajoč se in izbirajoč“) poudarjeno, da je apostol Matej v Jezusovem pogledu hkrati začutil usmiljenje in klic k hoji za Jezusom.

Sočasnost obeh dejanj je v prevodu (skoraj) nemogoče izraziti, a prav sočasnosti obeh dejanj daje papež poseben pomen: vsako usmiljeno Božje delovanje že vsebuje neko poklicanost.

Takšna je bila tudi izkušnja mladega Jorgeja Maria Bergoglia, ki je prav na praznik svetega Mateja, 21. septembra 1953, po spovedi začutil, kako se Božje usmiljenje dotika njegovega srca in ga kliče v redovno življenje v Družbi Jezusovi.

Papež Frančišek skuje nov glagolnik misericordiando zato, da bi poudaril hkratnost Jezusovega usmiljenega pogleda in njegovega klica, verjetno pa tudi, da bi v španščino in italijanščino zvesto prenesel vse odtenke latinskega glagola misereor, ki pomeni usmilim se, sočustvujem; ker pa v sebi skriva tudi besedo miser, ki pomeni beden, nesrečen, pomilovanja vreden, ima glagol še nekoliko barvitejši pomen.

Molitev, polna spominov, in Bog, ki nas prehiteva

V nadaljevanju intervjuja z Antoniom Spadarom papež uporabi še več neologizmov. Ko spregovori o svoji molitvi, sredi stavka v italijanščini opiše svojo molitev kar s špansko besedo memoriosa; se pravi, njegova molitev je spominjajoča se oziroma polna spominov.

Ko poudarja, da je Bog vedno pred nami, da je vedno prvi, med drugim uporabi glagol primerear, ki se uporablja samo v lunfardu, nizkem pogovornem jeziku Buenos Airesa, mesta, v katerem je Bergoglio preživel večino življenja.

Glagol primerear se v narečju argentinske prestolnice uporablja zlasti v negativnem smislu in pomeni biti prvi, prehiteti nekoga za vsako ceno; v časopisih se občasno pojavijo celo stavki kot, na primer, »zaradi žalitve je prvi (primereó) izvlekel nož in …«.

Ko papež Frančišek pravi, da nas Bog primerea oziroma prehiteva, da glagolu povsem nov, pozitiven pomen: Bog nas ne prehiteva, da bi ostali zadaj, ampak da nam pripravi varno pot.

Spregovoriti mladim? Uporabi balkon in vijak!

Na spletni strani http://www.terredamerica.com je Jorge Milia, argentinski novinar in nekdanji Bergogliev učenec v jezuitskem kolegiju v Santa Feju, opozoril še na druge »bergoglizme«, ki so nastali v zadnjih mesecih.

Svet se že tako dolgo vrti okoli nekaterih stvari in se ne zaveda, da te stvari nimajo več nobenega stika z realnostjo.

Tako je med nočnim bdenjem na svetovnem dnevu mladih v Riu de Janeiru papež Frančišek uporabil buenosaireški glagol balconear, kar pomeni opazovati z balkona. Mladim je takole dejal: »Dragi mladi, prosim, življenja ne ʽglejte z balkona’, ampak se potopite vanj; Jezus ni ostal na balkonu, ampak se je potopil v življenje; ne ʽglejte z balkona’, ampak se potopite v življenje, kot je storil Jezus.«

Prav tako v Riu de Janeiru je mladim Argentincem dejal: »¡Esta civilización mundial se pasó de rosca!« Papeževe besede so navadno prevedli: »Ta civilizacija je šla preko meja!« Toda njihov pomen je mnogo bolj otipljiv: pasar de rosca pomeni zavrteti vijak do te mere, da navoj poči in se vijak vrti v prazno.

S preprostim argentinskim izrazom je papež mladim sorojakom učinkovito ponazoril svoje videnje sodobnega sveta: svet se že tako dolgo vrti okoli nekaterih stvari in se ne zaveda, da te stvari nimajo več nobenega stika z realnostjo.

Ne pustite se »ničiti«!

Naj omenim še en značilen argentinski glagol, ki ga je papež Frančišek večkrat uporabil kot nadškof v Buenos Airesu: ningunear. Glagol izhaja iz pridevnika in nedoločnega zaimka ninguno, ki pomeni nihče.

Ningunear torej pomeni prezirati, ne priznavati vrednosti. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika najdemo popolno slovensko ustreznico tega glagola, ki pa je skoraj ne uporabljamo: to je ničiti. In v kakšnem sobesedilu je papež uporabil ta glagol? Nekoč dejal: »Ne pustite se ningunear, živite svojo vero!«

Ustvarjalnost jezika odseva ustvarjalnost Boga

In zakaj papež sploh uporablja neologizme? Zakaj ne govori »normalno«? Odgovor na ta vprašanja najdemo v intervjuju s patrom Spadarom. V njem papež Frančišek poudari pomen ustvarjalnosti. Ta se kaže tudi v rabi jezika, kajti govorec je s premišljenim izborom besed sposoben na povsem nov način izraziti svojo misel.

Ustvarjalnost pa je toliko pomembnejša pri govorjenju o Bogu, ki se ne da ujeti v naše okvirje, tudi slovnične, ampak nas vedno primerea.

Članek je bil pod naslovom Frančiškovi neologizmi najprej objavljen v reviji Slovenski jezuiti (december 2013).

Knjigo Iskati in najti Boga v vseh stvareh (intervju p. Spadara s papežem Frančiškom) lahko najdete tukaj.