Gremo v kino z dojenčkom!

Darja Ovsenik
Nedelja, 23. november 2014, 12:11
Image
z-dojenckom-v-kino1

»A greš v kino?« »Joj, z največjim veseljem, a moj mali se polno doji ... Saj veš, kaj to pomeni.« Zakaj ne bi šli v kino skupaj z dojenčkom?

Seveda to ni vabilo na običajni program in verjetno vas ne bi prepričala s povabilom na ogled srhljivke, ampak gre za program, ki ga omogočata Kinodvor v Ljubljani in Mestni kino Ptuj.

Iz socialne izolacije po sprostitev in druženje

Novopečeni starši v vsej skrbi in času za novega člana pogosto pozabijo, da je baterije dobro napolniti tudi na drugih področjih, saj so tako lahko mnogo bolj zadovoljni in dobri starši. In kino je lahko dobra popestritev, ki nas sprosti, hkrati pa se tja običajno podamo v dobri družbi. Ali ne bi bilo zabavno, če bi se mamice lahko odpravile v kino z dojenčkom in vozičkom ter vso potrebno prtljago (mamice, saj veste, o čem govorim), kjer ne bi nihče grdo gledal, ko bi otrok malce zajokal ali ko bi ga podojila (že tako je dojenje v javnosti zelo občutljiva tema), uspavala med hojo po dvorani?

Vse to si lahko mladi starši privoščimo v Kinodvoru v Ljubljani (program enkrat mesečno izvajajo že od leta 2010) ali Mestnem kinu Ptuj (dvakrat letno od leta 2012). Filmsko projekcijo prilagodijo tako:

  • da je film na sporedu ob dnevnih (ne večernih) urah,
  • da je v dvorano možno vstopiti z vozičkom,
  • da je jakost zvoka malce znižana,
  • da je dvorana rahlo osvetljena,
  • da dojenčka seveda lahko dojite ali hranite,
  • da ga lahko previjete v Ljubljani na previjalni mizi ob izhodu iz dvorane, na Ptuju pa v bližnjih toaletnih prostorih,
  • da na Ptuju izberejo krajši film (brez nasilnih, strašljivih in šokantnih prizorov),
  • da v Ljubljani pa film iz njihove redne projekcije.

Kinodvor poleg tega skupaj s Slovenskimi železnicami obiskovalcem, ki si ogledajo film iz programa Kino v plenicah, omogočajo tudi brezplačno parkiranje (v Ljubljani!) na parkirišču ob železniški postaji na Trgu OF.

Pogosta vprašanja

»V praksi je to videti tako, da nekateri otročički spijo v naročjih, drugi v vozičkih, eni so "priklopljeni" na prsi, drugi zraven prav zavzeto gledajo film, za nekoliko večje dojenčke mamice prinesejo odeje in igrače, da se lahko plazijo po tleh, če katerega napade sitnoba, ga lahko ati malo nosi sem in tja in ga nihče čudno ne gleda …« so zapisali v Mestnem kinu Ptuj.

Ker pa mamice običajno skrbi kup stvari, odgovarjajo na nekaj najpogostejših:

»Bojim se, da bo moj dojenček glasno jokal.«

»Gotovo ne bo edini, ki ne bo ves čas tiho. Brez skrbi, tu vaju ne bo nihče čudno gledal. Sicer pa mali ne bo imel nobenega posebnega razloga za pritoževanje: ko bo lačen, ga boš nahranila (nimamo predsodkov ne glede dojenja ne glede stekleničk). Ko se bo hotel pocartati, ga boš pocartala. Če bo pokakan, ga boš lahko v bližnjih toaletnih prostorih v miru previla. Če bo hotel, da ga ves čas trajanja filma nosiš po rokah sem ter tja, pa lahko brez težav počneš tudi to. V praksi je večina mamic po projekciji presenečenih, kako priden je bil njihov sonček in da so si pravzaprav kar v miru ogledale film.«

»Lahko med filmom klepetam z drugimi mamicami?«

»Ne. Tu smo zato, da gledamo film. Seveda pa se po projekciji prileže druženje.« Kot so povedali na CID-u, ki upravlja Mestni kino Ptuj, pa je to del, ki ga imajo predvsem mamice najraje, saj poveže družine, ki imajo zaradi okoliščin pogosto močno okrnjeno družabno življenje ali pa ta ostaja večinoma v krogu družine.

z-dojenckom-v-kino2

»Kdaj naslednjič?«

V Kinodvoru v Ljubljani imajo redne predstave vsako prvo sredo v mesecu ob 13. uri, 3. decembra si boste tako lahko ogledali film Medena koža (Couleur de peau: Miel, Jung Laurent Boileau, Belgija / Francija / Južna Koreja / Švica, 2012).

Vsebina:
Jung, stripovski umetnik in soavtor filma, svoje rojstvo umešča v trenutek, ko ga je pri petih letih, tavajočega po ulicah Seula, našel policist. Bil je eden izmed 200 tisoč zapuščenih korejskih otrok in sirot, ki so bili po koncu korejske vojne posvojeni na Zahodu. V filmu Medena koža spremljamo odraslega Junga, ki se iz Belgije prvič vrne v deželo svojih prednikov in v animiranih vinjetah obuja ključne trenutke svojega odraščanja: od življenja v sirotišnici in prvega srečanja z novo družino do težavnega vključevanja v novo okolje in viharnih najstniških let, ko se je vse bolj zatekal v risanje.

Na Ptuj pa vas vabijo že to sredo, 26. novembra, ob 13. uri na ogled filma Dva dneva, ena noč (Deux jours, une nuit, Jean-Pierre in Luc Dardenne, Belgija / Italija / Francija, 2014, 95 min)

Vsebina:

Ko Sandri (Marion Cotillard) v petek zazvoni telefon, izve, da bo izgubila službo. Tako so z glasovanjem odločili njeni sodelavci. Zdaj ima natanko en vikend časa, da jih prepriča, naj za njeno službo žrtvujejo lastno povišico. Brata Dardenne zastavita eno najbolj perečih vprašanj današnjega dne: mar sodobnega delavca smemo in sploh še lahko prepričamo, naj v času, ko si jo le stežka privošči, izbere solidarnost?

Foto: arhiv Mestnega kina Ptuj

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.