Če bodo prazniki popolni v srcu, bo popolno tudi vse ostalo

Thumbnail

Praznični dnevi pred nami so lahko polni miru ali polni stresa. Izbira je zgolj – naša.

Po poročanju portala psychologytoday.com so božično-novoletni prazniki najbolj stresni dnevi v letu za kar 61% ljudi. Med slednjimi jih 47% občuti stres zaradi pritiska obdarovanja, za 62% izmed njih stres predstavlja finančna obremenitev, 67 % pa jih navaja, da so pod stresom zaradi pomanjkanja časa.

Zanimivi pa so tudi rezultati ankete, o katerih poroča dailymail.co.uk.

Na sam božični dan naj bi tako veljala naslednja dejstva:

  • V eni od desetih družin naj bi se člani sprli še pred zajtrkom.
  • Najbolj kritična ura božičnega dne naj bi bila 15.18. Do te ure naj bi se namreč sprli že v vsaki šesti družini.
  • Vsak sedmi anketiranec meni, da so priprave na božično večerjo najbolj stresen del dneva.
  • Najpogostejši razlogi za prepir pa niti niso kakšne hude družinske zamere ali okoliščine, temveč daljinec za tv, namizne igre ter pomivanje posode.

Kaj nam torej najbolj preprečuje, da bi imeli mirne praznike? Na eni strani je to perfekcionizem, ki ga želimo doseči, na drugi pa dejstvo, da ob vsem pozabimo na bistvo – na rojstvo Odrešenika.

Popolno okrašena miza, popolni odnosi

Perfekcionizem je miselnost, ki nam nalaga, da mora biti vse popolno. Nasprotje popolnosti v tem primeru doživljamo samo kot popoln polom. Ne verjamemo, da obstaja nekaj, kar je »samo« v redu.

Zaradi Njega imamo možnost živeti v miru z drugimi in občutiti mir tudi v težkih in napornih trenutkih.

Misli, ki kažejo na to, da smo se ujeli v mreže perfekcionizma, so lahko naslednje:

“Najti moram popolno darilo za vsakogar iz seznama.”

“Ničesar vam ni treba prinesti, vse bom pripravila in skuhala sama.”

“Med temi prazniki se bomo imeli lepo in se razumeli (kljub temu, da je še vsako leto prišlo do kakšnega prepir(čk)a).”

“Med prazniki moramo potovati/smučati/na obisk k …, to se pač pričakuje od nas.”

Kaj če bi med prazniki opustili nepotreben balast in se osredotočili na tisto, kar je v resnici pomembno? Na hvaležnost, na čas, preživet z družino, na rojstvo Jezusa in vse, kar je s tem prinesel na zemljo?

Kaj, če bi letos uvedli popolnoma novo tradicijo, ki od nas ne zahteva, da pripravimo popolno večerjo, da pripravimo popolna darila za vsakogar? Kaj če bi sprejeli svojo družino v vsej nepopolnosti in dopustili, da sicer ne bo šlo vse gladko skozi, ampak da bo kljub temu lepo?

Kaj, ko bi letošnje praznike svoj pogled usmerili predvsem v – Jezusa?

Jezus kot vir veselja, upanja in miru obljublja popolne praznike v vsej njihovi nepopolnosti.

Jezus – naše veselje

»Veselite se v Gospodu zmeraj; ponavljam vam, veselite se.« (Flp 4,4)

Se je sploh še mogoče neprestano veseliti? Poleg v začetku opisanih stvari se ljudje med prazniki soočajo tudi s hudimi osebnimi stiskami – osamljenost, izgube, slabi spomini na praznike iz otroštva. Vse to niso stvari, ob katerih bi enostavno zamahnili z roko in dejali: veselite se. Pa vendar nam to Bog naroča. To seveda ne pomeni, da moramo hoditi naokrog s prisiljenim nasmehom na obrazu, kot da je vse v najlepšem redu. Za marsikoga še zdaleč ni vse v redu. Toda če se zmoremo osredotočiti na to, da se je Jezus rodil z namenom, da bo z nami prenašal naše stiske, se lahko tega iskreno veselimo.

Jezus – naše upanje

Druga stvar, na katero naj bi se osredotočili, je upanje. Jezus je namreč edina oseba v našem življenju, ki je zanesljiva. Je upanje za ozdravljenje, za obnovo, za odrešenje. Drži se svojih obljub. In nekega dne bo napravil vse tako, kot je prav. Do takrat pa nam bo pomagal na poti. Prepustimo se tej misli vsak trenutek praznikov.

Jezus – naš mir

Jezus kot vir veselja, upanja in miru obljublja popolne praznike v vsej njihovi nepopolnosti. Zdi se, da je notranji mir v vsem hitenju prazničnih dni tako težko dosegljiv. Je kot neka teorija, ki jo obvladamo, ne znamo pa je prenesti v prakso. Toda ena naših največjih potreb je biti v miru s seboj in z Bogom in Jezus se je rodil, da bi to uresničil in omogočil. Zaradi Njega imamo možnost živeti v miru z drugimi in občutiti mir tudi v težkih in napornih trenutkih.

Vem, da bo (ne)popolno

Ko na spletu pregledujem ideje za lepe praznike, je povsod ena sama popolnost. Popoln prt na mizi, popolni pogrinjki, popolna smrekica in popolne jaslice, popolni nasmehi. Pri nas doma kljub vsemu trudu ne bo zunanje popolnosti. Prt bo umazan ali polit minuto za tem, ko bomo zmolili in pričeli jesti. Smrekica bo že pred tem oropana marsikaterega okraska. V jaslicah bo približno tretjina vseh prvotno postavljenih figuric. Že desetič se bo vrtela glasba, ki bo ob živce spravljala vsaj dve petini članov družine. Nekaterim stvarem v glasnih božičnih dneh enostavno ne bomo mogli ubežati. Toda upam, da nam bo uspelo doseči popolnost, ki res nekaj velja – popolnost v veselju, upanju in miru.

foto: dramyjohnson.com, famigliedellavisitazione.it

Za iskrene odnose.
Pridružite se naročnikom iskreni.net!

Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!

Naroči se

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja