Foto: ShutterstockZnanost potrjuje, da se bralci leposlovja lažje vživljajo v druge.
Nič novega ni, da ima branje knjig mnogo pozitivnih učinkov. Kaj pa branje časopisov? Ali zgolj preletavanje spletnih novičk in družabnih omrežij? So možgani slednjih bralcev drugačni od tistih, ki berejo papirnate klasike?
Na kratko: da, branje povečuje delovanje možganov in bralci leposlovja so pri tem nekaj posebnega.
Študija iz leta 2013 je med seboj primerjala možgane bralcev z možgani nebralcev. Opravljeni testi – po branju oziroma ne-branju – so pokazali, da so določeni deli možganov pri bralcih bolj aktivni. Posebej povečano dejavnost so raziskovalci zaznali v skorji levega dela možganov, v predelu, ki je povezan z razumevanjem jezikov.
Podobno je bilo tudi v delu možganov, ki je odgovoren za vizualizacijo gibanja. Ko si sami pri sebi zamišljate, kako pri nogometu zabijate gol, lahko to skoraj čutite. Nekaj podobnega se dogaja, ko se vživite v karakter iz knjige: prevzamete lahko njegovo/njeno čutenje.
Morda se vam bo zdelo že rahlo smešno, ampak stvari gredo še dlje: bralci leposlovja so praviloma boljši prijatelji! Zakaj? Ker se bolje zavedajo čustev drugih.
Še druga raziskava iz istega leta je namreč preučevala občutljivost posameznikov na čustovanja bližnjih. T. i. prenos čustev so merili z odnosem bralcev do tega, kar se je dogajalo z liki v njihovem raznolikem čtivu. Rezultati so pokazali, da so prav bralci leposlovja razvili najvišjo stopnjo empatije do glavnih likov njihovih zgodb.
Znanstveniki tudi sicer ugotavljajo, da prednost leposlovnega branja, zlasti resnega – v primerjavi z raznimi popularnimi žanri ali zgolj skeniranjem dnevnih novic in novičk – izhaja zlasti iz dejstva, da nam literarne osebe zaradi obsega prebranega nudijo veliko bolj izgrajene, kompleksne, raznolike – se pravi, bolj človeške – like kot nasprotje stereotipnih podob, ki v nas butajo iz rumenega časopisja.
Leposlovje tako bralca na nevsiljiv način pripravi do spoznavanja likov, ki jih sprelja preko knjige, sam proces spoznavanja tega lika pa je zelo podoben načinu in motivom čustvovanju, ki se v nas sproža v resničnih življenjskih situacijah. Vse to prispeva, da smo potem tudi v realnosti bolj dojemljivi za dogajanje okoli in v drugih.
Branje dobrih knjig torej ne pomeni samo oponašanje družbene izkušnje. Glede na povedano se zdi, da je tudi družbena izkušnja sama.
Vir: eScienceCommons in PlosOne
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!