Božična pravljica ali kruta realnost?

Maja Vovk
Piše: Maja Vovk
Torek, 24. december 2013, 5:00
Image
to egypt

December. Čas veselega pričakovanja. Praznično okrašena mesta in obiski dobrih mož. Spokojnost in milina. - Neplačane položnice. Proseče otroške oči. Izguba službe. Žalost in depresija.

December. Čas veselega pričakovanja. Praznično okrašena mesta in obiski dobrih mož. Veselje ob postavljanju jaslic in krašenju božičnega drevesca. Vonj po potici in dišečem kadilu. Prepevanje božičnih pesmi. Lepota božične noči. Spokojnost in milina.

Jožef in Marija ter blaženo novorojeno dete. In vsi so srečno živeli do konca svojih dni ... Pa je to resničnost božiča?

Neplačane položnice. Nezaželena nosečnost. Proseče otroške oči. Izguba službe. Revščina in preganjanje. Žalost in depresija.

Veliko ljudi ob božiču pomisli na lepo, že skoraj pravljično božično zgodbo. Jožef in Marija ter blaženo novorojeno dete. Osliček in druge prijazne živali. Trije kralji in bogati darovi. In vsi so srečno živeli do konca svojih dni. Pa je to resničnost božiča?

To je zgodba, ki jo lahko za lahko noč povemo otrokom. Taka zgodba jih ne prestraši. Pa vendar je bil božič pred dva tisoč leti zelo drugačen.

Mlado židovsko dekle je moralo svojim staršem sporočiti, da je noseča, in da oče njenega otroka ni Jožef, s katerim je bila zaročena, pač pa »nek Sveti Duh«. Potem je nek neprijeten popis od njiju zahteval, da sta v visoki nosečnosti na osličku potovala v oddaljeni  Betlehem, kjer v mestu nista našla sobe, v kateri bi lahko prenočila, in tako je bilo dete rojeno v hlevčku.

Nekaj mesecev po Jezusovem rojstvu je Jožefa in Marijo dosegla novica, da namerava Herod ubiti njunega sina. Trije kralji so prevarali Heroda in ta je bil tako obupan, da je nameraval ubiti vse moške potomce mlajše od 2 let. Edina varna možnost za Marijo, Jožefa in dojenčka Jezusa je bil pobeg v Egipt.

Bog prihaja k nam v resničnost naših dnevnih bojev, osamljenosti in bolečine.

Potovanje je bilo izjemno naporno. Pot je bila dolga več kot 500 km. Potekala je skozi puščavo in jim je vzela vsaj nekaj mesecev. Ne vemo, koliko časa so preživeli v Egiptu. Po določenem času sta Jožef in Marija slišala, da je Herod mrtev. Tedaj je bilo varno, da so se lahko vrnili domov. Spet jih je čakalo enako dolgo potovanje. Ko so se približali domači regiji, so izvedeli, da je Herodov namestnik prav tako slab kot Herod, zato so se naselili v Nazaretu.    

Ti dogodki kažejo na vse drugo kot pa na mirno božično zgodbo. Rojstvo Jezusa je bilo dramatično in prežeto z bolečino in agonijo.

Če božič zreduciramo na družinsko praznovanje in prijaznost do tujcev, če si podarjamo darila samo zato, ker je božič, zgrešimo pravi smisel božiča, ko Bog prihaja k nam v resničnost naših dnevnih bojev, osamljenosti in bolečine.

In tragedija te izgube je, da ostanemo sami in osamljeni še celo preostalo leto. Imamo starše in otroke. Imamo prijatelje in delo, lastnino in morda službo. Pa vendar noben od teh ni dovolj velik razlog za veselje do življenja.

Božič nas spomni na to, da je Jezus izbral hlevček in ne luksuzne vile.

Resničnost je takšna, da ne glede na zunanjo fasado vsak od nas živi v tesnobi, napetosti in nasprotovanju. Božično vzdušje, bogato obložena miza in podarjanje daril nam lahko za kratek čas omilijo napetost in tesnobo, ne prinesejo pa trajnega veselja in volje do življenja, ki jo lahko doživimo le, če sprejmemo rojstvo Jezusa kot realnost in v odnosu z njim najdemo smisel življenja.

A četudi se nam naše življenje zdi brezizhodno in se počutimo bolj podobni razvalini kot pa urejeni in pokončni osebi, nas božič spomni na to, da je Jezus izbral hlevček in ne luksuzne vile.

Blagoslovljen božič vam želim!

Za še več dobrih vsebin.
Pomladna donacijska akcija se končuje. Podprite nas še danes!
0€
25.200€

44%

11.069€
Akcija se zaključi:
17.06.2019

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.