Ali smo z novoletnimi obljubami mislili resno?

Foto: Canva

Če je čas okoli božiča in novega leta čas načrtov in trdnih sklepov o spremembah, pa je januar čas, ko je treba vse te zadeve vključiti v vsakdanje življenje. Ali pa tudi ne.

Zdaj gre zares: zdravje, odnosi, močan notranji glas …

Kaj nas zares prisili k večjim spremembam? Velikokrat je to zdravje, ki pokaže, da z njim ne delamo najlepše. Pogosto so to odnosi, ki nas onesrečujejo, čeprav bi si želeli ravno obratno. Včasih pa je lastni notranji glas enostavno premočan in  preveč vztrajen in mu je treba prisluhniti.

… ali pa, ker vem, da možu ugaja drugače

Moja izkušnja poročene žene, pa je tudi ta, da nekatere stvari skušam spremeniti samo zato, ker vem, da možu ugaja drugače.

Poročena sva že kar nekaj časa in že zdavnaj sva v glavnem opustila vsakršno željo pa tem, da bi drug drugega spreminjala. Sprejemava se in se imava rada takšna, kot sva.

Se pa v nekaterih stvareh zelo razlikujeva. Recimo – jaz sem po duši hrček. Stvari kopičim, spravljam… Moj mož pa je neke sorte asket. Ima izredno malo stvari, ampak tiste mu morajo biti popolnoma všeč in uporabne. In tako je najina omara natlačena predvsem z mojim stvarmi, njegove pa zavzemajo dve majhni polički.

Razlika je tudi ta, da so moje police prava zmešnjava (kako pa naj zložim veliko stvari tako različnih dimenzij?), njegove pa en sam red. In če se vrata omare slabo zapirajo, ker so moje police preveč polne, moža to moti. Čutim, da ni pošteno do njega, če pride utrujen iz dela domov (jaz pa sem doma) in se doma počuti tako slabo, da gre pospravljat moje stvari. Zato se trudim, da se to kar najmanjkrat zgodi. Vem, da ga s tem osrečim. Nekoč mi je to prijazno povedal in sem si zapomnila.

Čas soočenja

V prvih tednih novega leta se soočimo s tem, koliko resno smo mislili z »odločitvami« o tej in oni spremembi. Odločitve, ki smo jih sprejeli v varnem naročju prostih dni, so mnogokrat kratkega veka.

Hitro lahko ugotovimo, da je »po starem« lažje in da bi nam sprememba pobrala še dodatno energijo in čas, ki pa ju nismo pripravljeni žrtvovati čisto zares.

Velikokrat vztrajamo do … prve motnje

Kdo od nas se še ni znašel pred tako ali drugačno željo, da bi nekaj spremenil? Povečati fizično aktivnost, spremeniti prehrano, shujšati, se začeti ukvarjati z novim hobijem…

In potem velikokrat začnemo. In vztrajamo… do ustrezno velike prve motnje. Kako velika motnja nas ustavi, pa je odvisno od tega, koliko trdno smo odločeni za spremembo.

Dobro bi bilo …

Večina naših želja po spremembi se začne z mislijo – dobro bi bilo, da … Tiste, kjer vse skupaj ne preraste te misli, nimajo nobene možnosti, da jih kdaj izpeljemo. Kajti – dobro bi bilo uresničiti toliko stvari, da dnevu prej zmanjka ur.

Včasih nas preseneti tudi dejstvo, da je kakšna sprememba od daleč videti preprosta in hitro izvedljiva. Sploh če o njej razmišljamo med prostim časom, ko vsakodnevna rutina ne pritiska na nas in smo sorazmerno naspani in spočiti.

Po novoletnih zaobljubah hitro lahko ugotovimo, da je »po starem« lažje in da bi nam sprememba pobrala še dodatno energijo in čas, ki pa ju nismo pripravljeni žrtvovati čisto zares. Kaj storiti, da bomo pri spremembah vendarle uspešnejši?

Pri spreminjanju samega sebe doživljamo vzpone in padce

Spremeniti svoje ustaljene navade je različno težko. Predstavljam si, da če je ogroženo življenje, verjetno precej lahko spremeniš kakšne zadeve. Če pa gre samo za lepotne popravke, in takih je vendarle največ, je to po navadi težje in je potrebno veliko več volje. Težko je spremeniti tudi stvari, ki jih nosimo s seboj že iz svoje matične družine.

In tako poznamo vzpone, ko nam gre in smo s spremembami zadovoljni, in padce, ko se nam ne ljubi in ko nekaj, ne da bi sploh razmišljali, naredimo tako, kot smo »vedno«. Včasih se poberemo in začnemo znova, včasih gre naprej spet vse po starem. Pravijo, da je neko stvar treba narediti dva tisočkrat, preden postane rutina.

Kaj lahko storimo, da bomo uspešnejši?

Če si v uresničevanju svojih želja in zamisli vedno znova neuspešen, zna biti frustrirajoče. Verjetno vsi iz kakšnega dela svojega življenja vsaj malo poznamo občutek – nič, česar se lotim, mi ne uspe, ne zmorem, nisem sposoben, imam premalo volje … Kaj storiti, da bomo uspešnejši?

Načrtovanja sprememb se ne lotite v času, ko ste že daljši čas prosti. Vsakodnevno življenje iz tiste perspektive izgleda pogosto bolj enostavno, kot je v resnici.

Pri nama z možem so se za zelo uspešne na tem področju izkazale duhovne vaje, kamor sva prišla naravnost iz službe. Utrujena in pod stresom. Vedno sva se najprej malo naspala, potem pa …

… si na papir začrtala kaj in kako želiva spremeniti. Tako sva imela še svežo sliko problema, hkrati pa jasen in spočit pogled na stvar iz majhne razdalje.

Načrtovanje večjih sprememb sva prav zaradi tega pogosto načrtno pustila za čas na duhovnih vajah, ker sva vedela, da bova tam v primernih okoliščinah lahko prerešetala možnosti in rešitve.

Ljudje smo bitja z omejeno voljo in močjo. Nepogrešljivo je prositi Boga za injekcijo blagoslova takrat, ko nas človeškost pusti na cedilu. In za vse trenutke vmes.

Ne naložite si preveč novosti naenkrat. Več sklepov kot boste naredili, manjša je verjetnost, da jih boste uresničili.

Jaz sem v redu, ti si v redu

Nikoli, ampak res nikoli ne smemo pozabiti dvojega. Potrebno se je potruditi po najboljših močeh, da bomo iz sebe naredili tisto, kar od nas želi in pričakuje naš Stvarnik.

Po drugi strani pa je potrebno storiti vse, da se sprejmemo s svojim omejitvami in slabostmi, smo prizanesljivi do svojih napak in se naučimo imeti radi. Sami sebe. Ker tisti, ki ga imamo radi, se pred našimi očmi čudežno spreminja. In če imamo radi sebe, se tudi lahko nadejamo kakšnega, vsaj majhnega, čudeža.

Po novoletnih zaobljubah hitro lahko ugotovimo, da je »po starem« lažje in da bi nam sprememba pobrala še dodatno energijo in čas, ki pa ju nismo pripravljeni žrtvovati čisto zares. Kaj storiti, da bomo pri spremembah vendarle uspešnejši?

Foto: clientattraction.com