Te dni po mailih kroži simpatična zgodba o tem, kako so v neki slovenski družini doživeli prve lekcije vzgoje za aktivno državljanstvo. Pri težavah z “neubogljivimi” starši se je šolarka obrnila kar na predsednika države …
Zgodba, kot jo je zapisala Ajdina mama:
NAUK ZGODBE: Če vas kdaj otroci ne bodo ubogali, pišite predsedniku! :)))
Predzgodba pa je taka, da smo bili eno novembrsko nedeljo na šolskem igrišču Maj, Majeva mami, Ajda in jaz. Bili smo dogovorjeni, da gremo, ko se stemni, še za kako urico v Kinošiška. Pozneje je prišel na igrišče še sošolec Vito z bratcem in starši – in takrat se Ajda in Maj na večkratno opozarjanje, da se moramo odpraviti, če hočemo še na čaj, nista odzvala. Vmes smo se starši zaklepetali, vmes se je stemnilo in shladilo – in prišel je čas za odhod, a seveda za odhod domov in ne v Kinošiška.
In ko je bilo to naznanjeno, so se pojavile solze (Maj) in glasno protestiranje (Ajda). Slednja je besna stekla še en krog po igrišču, se nasršena vrnila do staršev in izjavila, da je to zelo krivično, da je treba upoštevati le starše (naš dogovor je seveda ni zanimal) in vprašala Vitovo mamico, če je predsednik države tisti, ki o tem odloča. In Vitova mami (novinarka) je, nebodigalena, namignila, da se je treba nanj obrniti. In Ajda jo je, nebodiga lena, povprašala za njegov naslov – in se doma takoj usedla za mizo in sestavila pritožbo.
Jaz sem bila najprej proti, da pismo zares odpošljemo, ker imajo seveda v kabinetu pametnejše stvari za opravit, a me je Ajdin oči prepričal, da predsednikovi tajnici pa že lahko polepšamo dan, jo malo nesmejimo in razbijemo rutino 😉 .
In sem se vdala in potem celo zahtevala, da če pa se pismo res odpošlje, pa je treba napisati tudi Ajdin naslov.
No, rečeno storjeno. In potem čez nekaj dni oz. tednov vse tudi pozabljeno.
Nakar v torek najdemo v nabiralniku z zlatimi črkami ozaljšan predsednikov odgovor! (Si namreč domišljamo, da je res njegov in ne tajničin ali od njegovega sestavljalca govorov 😉 ).
In je prinesel veliko razburjenja in veselja v našo hišo, Ajda je zelo počaščena in zadovoljna, midva pa nič manj, ker se lahko zdaj namreč sklicujeva nanj (gl. 2. odstavek predsednikovega pisma) in TO ZALEŽE!
Je pač tako, da je predsednik višja avtoriteta, kot mi doma in učitelji v šoli 😉
Za iskrene odnose. Pridružite se naročnikom iskreni.net!
Dobili boste orodja in spodbude v obliki ekskluzivnih videov in člankov, ki vam bodo pomagale, da ustvarite vzpodbudno okolje za vas osebno, vaš zakon, družino, pa tudi širše. Z naročnino podprete tudi naše delo in omogočite rast ter razvoj tako sebe kot tudi izboljšavo bodočih vsebin za vas in ostale.
Hvala vam!