Advent - čas pričakovanja

Uredništvo iskreni.net
Petek, 27. november 2009, 4:05
Image

Adventni čas je za mnoge najlepši čas v letu. Je čas umirjanja, čas razmišljanja in čas pričakovanja. Tipičen simbol adventa je adventni venec, ki ga krasijo 4 svečke. 

 

Latinska beseda adventus pomeni »prihod«. V krščanskem jeziku se to nanaša na prihod Jezusa Kristusa, pri čemer advent predstavlja čas štirih tednov pred božičem.

Na praznik Odrešenikovega »prihoda« so se kristjani že od nekdaj posebej pripravljali. Najstarejši način priprave je bil post. Le-ta se je začel sprva že ob Martinovem, 11. novembra. Postili so se ob ponedeljkih, sredah in petkih. V cerkvi v adventu vlada resna, spokorna vijoličasta barva, ženitovanj ni, tudi fantovskega petja na vasi nekdaj niso trpeli.

Advent je čas duhovne priprave na božič. Poleg posta in spokornosti je glavna duhovna priprava molitev ob adventnem venčku ter obiskovanje jutranjih maš (zornice).

Advent pa je tudi čas zunanje priprave na božič. Temu so bili nekdaj posvečeni zlasti večeri: ženske so delale papirnate rože za okrasitev bogkovega kota, možje pa so rezljali jaslice.

 

Adventni čas je za kristjane poseben čas, ker nas vabi, da se spomnimo na preteklost, nas spodbuja, da živimo v sedanjosti in da se pripravimo na bodočnost.

Spominjati se preteklosti: Praznovati in premišljevati o Jezusovem rojstvu v Betlehemu. To je bil njegov prvi prihod. 

Živeti v sedanjosti: Kar pomeni, da vsak dan našega življenja doživljamo »prisotnost Jezusa Kristusa« v sebi. 

Priprava na bodočnost: Pripravimo se na »parusijo«, to je na drugi prihod Jezusa Kristusa v veličastvu njegove slave, ki nam bo prinesel odrešenje in večno življenje brez trpljenja. 

 

Advent je čas pričakovanja rojstva odrešenika. Prižiganje svečk nas spominja na to, da je Kristus luč sveta. Sveče prižigamo tako, da vsako adventno nedeljo prižgemo eno svečo več, kar pomeni, da je vedno več svetlobe, ko se bližamo rojstvu Jezusa Kristusa (čim bližje smo Bogu, tem več je svetlobe tudi v naših življenjih).

 

Adventni venec ima simbolični pomen:

• je okrogel, kar pomeni popolnost, večnost, nima ne začetka ne konca. 

• zimzelene veje nam govorijo o življenju, ki prihaja med nas. 

• zelena pomeni upanje, da bo tema premagana. 

• 4 sveče, ki so lahko samo v vijolični ali beli barvi. 

Sveče imajo posebno simboliko:

• vsaka od njih predstavlja 4 mejnike: stvarjenje, učlovečenje, odrešenje, konec sveta. 

• predstavljajo 4 strani neba: S, J, V, Z, - pomeni, da učlovečenje Kristusa ni samo stvar tistega konca sveta, kjer je bil rojen, ampak vsega sveta. 

• predstavljajo 4 letne čase: pomeni, da je Kristusovo rojstvo pomembno za vse čase. 

• predstavljajo človeško življenje: z rojstvom, kot bi prižigali svečo – vsak trenutek je manjša, vedno smo bližje svojemu koncu, kar nas opozarja na to, da dobro izkoristimo čas. 

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.
Nedelja, 29. november 2009, 23:03

[[i]color=blue]4 sveče, ki so lahko samo v vijolični ali beli barvi.[/color][/i]

A rdeča barva sveč potem v adventnem venčku "ne velja"?

Torek, 1. december 2009, 15:49

No, mislil, da noben predpis ne ureja barve adventnih venčkov :)
Je pa res, da je barva adventa vijolična, tako da je "avtentični" venček najbrž vijolični. Zlasti v nemškem prostoru je zelo uveljavljena barva rdeča, belih sveč na venčkih pa sam nisem videl kaj dosti,.

Sreda, 2. december 2009, 11:43

Pa saj je logično: adventna barva je vijolična, kar simbolizira spokornost, hrepenenje in pričakovanje.
Bela barva pa predstavlja upanje in veselje.

Druge barve (rdeča, zlata) pa so že bolj božične in ne adventne.

Anonymous
Petek, 4. december 2009, 10:33

In reply to by ena (not verified)

Od duhovnika sem nekaj časa nazaj slišala da vijolična barva upodablja združitev [b]rdeče barve[/b]-ki predstavlja krvavost-mesenost t.j.nas ljudi, in [b]modre barve [/b]ki simbolizira Božanskost, če ju zdražimo, dobimo vijolično. Zaradi te lepe simbolike se mi zelo radi držimo tega da uporabljamo samo vijolične sveče.