Zofka in drugi vremenski svetniki

Mateja Kropec Šega
Sreda, 15. maj 2019, 5:30
Image
Večina Slovencev nas, če pogledamo dovolj v zgodovino, izhaja iz kmečkega okolja. Ob misli na to lahko popolnoma mirno visoko in ponosno dvignemo glave. Biti kmet, imeti kmečko ozadje, je privilegij. Če ga le znamo prav dojemati.

Razen pregovorno (naj)boljše, doma pridelane hrane, ki je najbolj eko in bio, nam stik z zemljo in obdelovanjem prinaša tudi posebna vedenja in znanja. Starejša ko sem, bolj jih cenim in večja škoda se mi zdi, da bi potonila v pozabo.

Svetniki, po katerih so se ravnali naši predniki

Čeprav znanstvene metode upoštevajo povsem druge parametre, na osnovi katerih napovedujejo vreme, mi vremenski svetniki ostajajo dragi. Njihove »nasvete« uporabljam pri vrtnarskih in mnogih drugih opravilih.Večina nas, ki imamo danes priložnost pridelovati hrano na vrtovih in njivah, še poznamo nekaj svetnikov, po katerih so se naši predniki ravnali, ko so sadili in sejali. V teh dneh aktualna Zofka je že ena takih. Ko minejo tako imenovani ledeni možje – Pankracij, Servacij in Bonifacij – ki imajo po ljudskem izročilu še zadnji možnost, da prinesejo mraz in pozebo, sledi "uscana" (tudi mokra in polulana) Zofka oz. Zofija, ko mora vsaj malo deževati. In potem je čas, da na grede posadimo še zadnje, najbolj toplotno občutljive sadike plodovk.

Moja mama je pri sajenju na prosto upoštevala še enega svetnika – svetega Florijana. Ta ji je 4. maja narekoval sajenje fižola. Iz svoje mladosti se spomnim še svetega Medarda, ki nam je napovedoval poletno vreme. Kakršno vreme je bilo 8. junija, tako se je nadaljevalo še naslednjih 40 dni. Na svete Magdalene dan (27. julij) pa smo bili previdni pri načrtovanju dejavnosti na odprtem, ker menda takrat nebo rado »joče«.

Pa potem sveta Barbara in sveta Lucija, ki sta decembra začrtali čas, ko smo narezali vejice sadnih dreves, da so nam cvetele okoli božiča in ko smo posejali božično žito.

Železni nasveti

V slovenskem ljudskem izročilu obstaja na desetine pregovorov, povezanih z "vremenskimi" svetniki. Nekaj jih je zelo podobnih po celotnem ozemlju Slovenije, mnogi pa so vezani na pokrajinske podnebne značilnosti. Naša dežela je namreč tako raznolika, da je vreme na eni strani hriba pogosto povsem drugačno od tistega na drugi strani.

In čeprav danes znanstvene metode upoštevajo povsem druge parametre, na osnovi katerih napovedujejo vreme, mi vremenski svetniki ostajajo dragi. Njihove »nasvete« uporabljam pri vrtnarskih in mnogih drugih opravilih.

Moja izkušnja s priprošnjo vremenskim svetnikom

Pred leti smo s prijatelji načrtovali piknik. Najprej smo se dolgo usklajevali časovno, potem pa sta sledili še dve prestavitvi piknika zaradi slabega vremena. Tudi v tretje je kazalo slabo. Potem pa je ena od udeleženk povedala, da je nekje zasledila »domače« litanije svetnikov, ki »imajo čez« vreme. Pa smo jih molili. In vreme se je na dan piknika držalo. Ni bilo dežja, ni bilo prevroče. Skratka, idealno. Od tedaj sem tiste litanije delila že vsaj desetkrat. Mnogi so mi poročali o uspelih kolesarskih izletih na dan, ko je bila napovedano slabo vreme, o rojstnih dneh, ki so uspeli na vrtu, čeprav bi po napovedih moralo liti, o dopustniških dneh, ko je vreme držalo ravno od začetka do konca.

Naključje? Morda. Meni osebno pa je ljubši izraz vera. Trdno sem namreč prepričana, da svetniki pri Bogu navijajo za nas, prosijo, moledujejo in pomagajo, kadarkoli lahko.

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.