"Vse, k čemur nas Marija vabi, je, da bi prišli k njej in preko nje k Jezusu"

Mateja Kropec Šega
Sobota, 15. avgust 2020, 5:00
Image
Božič in Velika noč sta s svojo sporočilnostjo, simboliko, mnogimi običaji in doživetji prava paša za oči in čute celo za tiste, ki imajo z vero bolj malo skupnega. Sredi vročega poletja pa imamo še en praznik, ki nevernim ne pomeni ničesar drugega kot še en dela prost dan, možnost za premostitev, da nastanejo mini počitnice in morebiti nerazumljivo težavo, ker so trgovine zaprte. Kaj pa nam?

Marija je most

Če se ob drugih velikih cerkvenih praznikih pogosto zataknemo nekje v obilju priprav vsega, kar naj bi zadovoljilo naše čute, pa so vsi Marijini prazniki blagi in nežni. Nobenih ognjemetov in pokanja z možnarji. Nobenih lučk in pisanih pirhov.

Vse, k čemur nas vabi, je, da bi prišli k njej in preko nje k Jezusu. Marija je vse življenje preživela tiho, ozadju, neopažena. Pa vendar je vse življenje tam trdno stala; tiha opora Jezusu in njegovi poti. S to svojo držo si je prislužila največje plačilo – Jezus jo je dvignil k sebi v nebo. Hkrati pa nam je na zemlji pustil njeno materinskost, h kateri se obračamo, da posreduje za nas. Kako prisrčna je Jezusova ljubezen do Mame in do ljudi. Pustil nam je, da k njemu prihajamo preko Marijinega srca.

Ali hodim po tem mostu?

O Mariji ne morem razmišljati drugače kot o materi. In ker sem mama tudi sama, se mi vedno znova porajajo vprašanja. Sem ji podobna? V čem se najbolj razlikujem od nje? Kaj bi želela storiti, da bi bolj Seveda je moje življenje daleč od Marijine svetosti! Nisem ne potrpežljiva, ne tiha.stopala po njeni poti?

Seveda je moje življenje daleč od Marijine svetosti! Nisem ne potrpežljiva, ne tiha. Niti najmanj ne držim, da bi stvari leta in leta premišljevala v svojem srcu. Prepiram se z Bogom, delam po svoji volji, potikam se in padam, grešim in pametujem. Ne zmorem biti povsem pokorna Bogu. Ne znam zaupati in povsem slediti njegovi zamisli o moji poti skozi življenje. Ne znam, ne zmorem, nočem …

Kot mama bi morala biti most tudi jaz

Ni le Jezus dal življenja za nas. Tudi ona ga je na svoj način. Zmorem kaj podobnega tudi jaz storiti za svoje otroke? Želje na tem področju imam velike! Pa resničnost? Tu in tam se mi zdi, da mi kar gre, drugič pa se sramujem že razmišljanja o tem. V svojih petindvajsetih letih materinstva pa sem se nečesa le naučila. Tega, da je moj most manj majav in da je ograja na njem bolj varna, če svojo človeško domišljavost umirim. Če se pravi čas spomnim, da je vsemogočen Gospod in nikakor ne jaz. Če dam prostor misli na Marijo in njeno tiho, a odločno delovanje iz ozadja.

Kako bomo torej praznovali?

Praznik Marijinega vnebovzetja je pri nas dan, ki ga izpraznemo vse navlake. Preprosti sendviči, dovolj tekočine in – tradicionalno – kakšna manj poznana božja pot. Malo hoje po vročem soncu, na koncu pa poklek pred Marijin oltar. Pa vi? Kje in kako se boste prepustili Marijinemu objemu?

foto: storblocks.com 

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.