Tudi otrok mora vedeti za koronavirus. Nasveti, kako se pogovoriti

Maja Vovk
Piše: Maja Vovk
Sobota, 7. marec 2020, 5:00
Image
Zdaj, ko smo tudi v Sloveniji dobili uradno potrditev o prisotnosti koronavirusa, je prav, da se z otrokom pogovorite o njem. Ne zato, ker bi za otroke to pomenilo ogrožujočo nevarnost (osebe – predvsem mladi – z zdravim imunskim sistemom ga praviloma brez težav prebolijo in hitro okrevajo), pač pa zato, ker naši otroci niso imuni na strah, ki ga imamo mi in družba pred pandemijo virusa.

Četudi otrok o koronavirusu ni slišal od vas, je to gotovo slišal drugje: v vrtcu, v šoli, na radiu, na televiziji, pri prijateljih … Moja je med kratko vožnjo od šole do doma, ko sva poslušali radio, zavijala z očmi in komentirala: “Ma spet ta korona.” V tistih par minutah, je bil koronavirus omenjen vsaj 5 krat. O njem posluša tudi v šoli, od učiteljic, sošolcev. Prejšnji teden se mi je zgodilo, da mi je pri dejavnosti, ki jo vodim, drugošolec zlezel pod mizo. Sošolka je takoj panično reagirala in ga pošiljala umit roke, da ne bo dobil koronavirusa.

Odgovornost odraslih pri širjenju strahu 

Odgovornost nas odraslih je, da otroke pomirimo in jim zagotovimo, da bomo naredili vse za njihovo varnost. 

Seveda je težko začeti pogovor. Otroka ne želimo prestrašiti. Ampak otrok o koronavirusu ve že marsikaj. In informacije, ki jih je dobil, so lahko grozljive.

Tu je nekaj nasvetov, kako se pogovoriti. Pri tem seveda upoštevajte starost otroka.

  • Če veste, da je otrok o virusu izvedel drugje, ga najprej vprašajte kaj je slišal. Npr: Si že kaj slišal o koronavirusu? 

To vam bo omogočilo, da boste zaznali, kaj je pravzaprav slišal in kako to razume, hkrati pa boste lahko prepoznali strahove, ki so ob tem nastali, in podali prave informacije.

Če pa bo otrokov odgovor ne, mu mirno razložite, da je bilo v poročilih in za kaj pravzaprav gre. Npr.: O koronavirusu se sedaj veliko govori, ker je po svetu veliko obolelih. Širi se podobno kot prehlad ali gripa, zato je zelo pomembno, da čim bolj preprečimo njegov prenos z umivanjem rok …

  • Pogovor naj bo priložnost, da otroka pomirite in mu podate prave informacije. 

Medtem ko se pogovarjate o virusu, mu morate dati jasno vedeti, da je varen. Otroci in odrasli s sicer zdravim imunskim sistemom virus brez težav premagajo. Morda sploh ne opazijo, da ga imajo ali pa okužbo prebolijo podobno kot gripo. Če kdo huje zboli, bodo zdravniki zanj poskrbeli v bolnišnici. 

Pomembno je, da otroka tudi poučite, kako mora postopati. Naloga vseh nas je, da preprečimo prenose virusa, zato moramo poskrbeti za dobro higieno, kot je umivanje rok, kašljanje in kihanje v rokav … S tem, ko poskrbimo, da ostanemo zdravi, se bodo zdravniki lahko posvetili ranljivejšim skupinam.

Mnogi otroci bodo s temi odgovori zadovoljni in pomirjeni, spet drugi bodo imeli veliko vprašanj. Tu je pomembno, da zaznate, kdaj je vir vprašanj radovednost, kdaj pa prikrita zaskrbljenost, ki kliče po pomiritvi z vaše strani. 

  • Izogibajte se radiu in televiziji. 

Po njih je ogromno novic o virusu in to predvsem tistih tragičnih o smrtnih primerih. Vse te informacije le povečujejo otrokov strah. 

  • Bodite pozorni na otrokov strah.

Če je kljub pogovoru otrok še vedno prestrašen, je lahko v ozadju strah, da boste vi umrli in bo ostal strah. Zato se lahko pojavijo nenavadni strahovi, ki pred tem niso bili prisotni: strah ga je ostati sam, ima nočne more, začne močiti posteljo, lahko ima izpade trme, joka …  Pri tem ga res poskušajte začutiti.

  • Otroka poučite o primerni higieni.

Otroka poučite, kako se virus prenaša. Da se nahaja v majhnih delčkih, ki se s kihanjem in kašljanjem prenašajo po zraku, potem pa pristanejo vsepovsod: na predmetih, po naši koži, oblekah. In da nas lahko okužijo le, če pridejo v naše oči, nos ali usta. Ker se po obrazu veliko dotikamo, je tako pomembno, da jih z rokami ne zanesemo tja. 

Zato je pomembno:

  • da si pogosto umivamo roke z milom in toplo vodo,

  • da se ne dotikamo obraza,

  • da kašljamo in kihamo samo v rokav oz. komolec,

  • da ostanemo doma, če se ne počutimo dobro.

Odveč pa ne bo tudi kakšna molitev za zdravje in pokrižanje z blagoslovljeno vodo. 

Predvsem pa brez panike!

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.