Sv. Miklavž vs. Božiček vs. Dedek Mraz. Kdo pa pri vas nosi darila?

Eva Markovič
Sreda, 5. december 2018, 5:30
Image
December že dolgo ni le priprava na božič, ampak je postal predvsem čas obdarovanj. Pri nas si kljuko podajajo kar trije »dobri možje«: od tradicionalnega sv. Miklavža, do zahodnjaškega Božička in socialističnega Dedka Mraza.

Slovenija spada med države z največ »dobrimi možmi«

Slovenija spada med redke države, kjer darila nosijo kar trije: v noči na 6. december sv. Miklavž, na božični večer Božiček in na silvestrovo Dedek Mraz. Do zmede je prišlo zaradi mešanja različnih (bolj ali manj starih) tradicij, med katerimi Slovenci nismo znali izbrati »naše«, ampak smo v praznovanje vključili vse. Da otroci slučajno ne bi česa zamudili! In zdaj si razbijamo glavo, kdo naj obdaruje v naši družini (na koncu se pogosto zgodi, da kar vsi trije), s čim naj to financiramo in kako naj otrokom razložimo, da doma obdaruje nekdo, v vrtcu nekdo drug, na sindikalni prireditvi pa spet nekdo tretji Da o najrazličnejših sprevodih in bradatežih, ki na nas prežijo v nakupovalnih središčih, sploh ne govorimo.

V večini držav imajo z izbiro manj težav, čeprav je v zadnjih desetletjih zabavna industrija Božička uspešno uvedla celo v dežele, kjer božiča sploh ne poznajo. Nič hudega, važno, da zapravljamo in da je naša dnevna soba vsaj kakšen mesec podobna ameriškim božičnim filmom.

Kdo je na božični večer nosil darila včasih?

Na Češkem, Slovaškem ter v številnih drugih deželah (ponekod tudi na Slovenskem) je otrokom na božični večer darila nosil S čim naj to financiramo in kako naj otrokom razložimo, da doma obdaruje nekdo, v vrtcu nekdo drug, na sindikalni prireditvi pa spet nekdo tretji?Jezušček. Tudi v nemško govorečih deželah poznajo Christkinda, ki se jasno nanaša na novorojenega Jezusa, čeprav ga danes opisujejo kot »simbolično božično figuro«, angela ali celo mlado svetlolaso deklico. V nekaterih deželah so pred prihodom Božička otroci dobili darila 6. januarja: v Italiji jih je nosila starka Befana, v Franciji in Španiji Sveti trije kralji. V Skandinaviji darila tradicionalno nosijo škrati.

A kljub različnim tradicijam obdarovanja se v večini držav med seboj »spopadata« dve figuri (običajno Božiček in njegov predhodnik), pri nas pa nas v enem mesecu obiščejo kar trije! In če darila dobijo pri sosedih, jih moramo tudi pri nas, ali ne?

Kakšen je pomen sv. Miklavža?

Večino slovenskih katoliških družin še vedno obišče sv. Miklavž. Nekateri ga izberejo za »glavnega obdarovalca«, drugje se držijo tradicije, po kateri svetnik otrokom prinese orehe, kakšno sladkarijo in pomaranče. Sama sem imela vedno občutek, da je god sv. Miklavža dan, ko je obdarovanje najbolj smiselno. Zakaj?

Sv. Miklavž je (v nasprotju z Božičkom in Dedkom Mrazom) resnična oseba, ki je živela na zemlji in danes živi v nebesih. Izročamo se mu v molitvi, otrokom beremo zgodbo o njegovem življenju in tem, kako je velikodušno pomagal ljudem. Starši, ki pripravljamo darila, se imamo v resnici lahko za Miklavževe pomočnike, ki po svetu širijo njegovo dobroto. Še ena pozitivna stran? Nikoli nam ne bo treba otrokom reči: »Oprosti, Miklavž ne obstaja, vse skupaj smo si izmislili.« Namesto tega bo otrok, ki malo zraste, sam postal Miklavžev pomočnik in na skrivaj delal dobro.

In kakšen je smisel božičnega večera?

Za božič praznujemo Jezusovo rojstvo. Veselimo se, da je Bog prišel med nas in da ga poznamo. Kakšen razlog za veselje! V nekaterih družinah Jezusu spečejo rojstnodnevno torto in mu zapojejo, polnočnica pa je pravzaprav čudovita rojstnodnevna zabava. Včasih Jezušček pusti ob jaslicah tudi majhno presenečenje.

In Božiček? Nogavice nad kaminom, jeleni in ameriške različice medenjakov nimajo nobene zveze z bistvom božiča, kakor ga nima niti bradat debeluh, ki v hišo zleze skozi dimnik (ali radiator). A tudi če ne zmorete brez Božička, poskrbite, da njegova prisotnost ne bo zasenčila samega praznika. Otroci imajo seveda radi darila (saj jih imamo še odrasli!) in hitro se zgodi, da bo pričakovanje zavojev tisto, česar se bodo na božični večer najbolj veselili.

Ali za božič pričakujemo Jezusa ali Božička?

»Koga pričakujemo za božič?« sem lanskega decembra vprašala skupino otrok. »Božička!« so soglasno zavpili. Čeprav vem, da doma postavljajo jaslice in preberejo zgodbo o Jezusovem rojstvu. A vse skupaj je le kot kulisa za najpomembnejšo božično figuro – seveda tisto, ki prinese darila. Lahko Jezus v takšnih pogojih tekmuje z Božičkom?

Zato smo se pri nas odločili, da se za božič ne bomo obdarovali. Darila otrokom prinese sv. Miklavž, pri babici in dedku pa dobijo nekaj tudi za Dedka Mraza. (S tradicijo po moževi strani družine nimam namena biti boja.) Na božični večer pa počnemo druge stvari: postavljamo jaslice, se veselimo dojenčka Jezuščka, pokadimo stanovanje, prižgemo svečke, zmolimo in pojemo božične pesmi. Nikoli nisem imela občutka, da kaj pogrešajo. Koliko otrok se še spomni, kaj so lansko leto dobili za darilo? Vsem pa bodo ostali v spominu čarobni trenutki, preživeti z družino, sploh, če je zadaj nekaj globljega. Tega pa za božič gotovo ne manjka!

Kako so se v Sloveniji znašli »trije dobri možje«?

Sv. Miklavž je tisti, ki je najbolj »naš«, saj otroke obdaruje že stoletja. (Kdaj točno se je pojavila tradicija obdarovanja na njegov god, ni točno znano. Zapisi o tem segajo v 19. stoletje, običaj sega še dlje.)

Pred dvesto leti so nizozemski priseljenci Miklavža izvozili v ZDA, tam pa so mu dodali nekaj novih lastnosti (plezanje skozi dimnik, značilna oblačila, sani z jeleni in debel trebuh), ga poimenovali Santa Claus (kar izhaja iz nizozemskega imena za Miklavža – Sinterklaas) in ga prestavili na božični večer. Pospešek so mu dale kokakoline reklamne kampanje v 30.-ih letih prejšnjega stoletja in ostala zabavna industrija. Ko se je lik dovolj utrdil, so ga Američani izvozili nazaj v Evropo, kjer smo ga seveda brez pomisleka prevzeli.

In Dedek Mraz? K nam je zašel po 2. svetovni vojni, ko se otrok ni smelo »kvariti« z namigovanjem na svetnike, božič ali Jezusovo rojstvo. Izviral naj bi iz slovanske mitologije, vendar so ga kot figuro načrtno lansirali v času Sovjetske zveze. Pri nas velja, da Dedek Mraz stanuje pod Triglavom. Za njegovo podobo – polhovko in plaščem s slovenskimi motivi – je poskrbel slikar Maksim Gaspari.

V zadnjih desetletjih na veljavi vse bolj pridobiva Božiček, ki po raziskavi Ninamedie iz leta 2010 obdaruje 28 % slovenskih otrok, Dedek Mraz slabih 17 %, oba pa darila prineseta skoraj 37 % otrok. Za sv. Miklavža podatka žal nimamo (očitno raziskovalcev ni obdaril pa so ga izpistili ;))

Foto: upbudi.upr.si

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.