Superživila, ki niso super za vse

Eva Markovič
Petek, 13. julij 2018, 6:00
Image
Avokado, kokosovo olje, kvinoja, kokosov sladkor … Zdrava hrana ima tudi svojo temno plat.

Z globalizacijo in hkrati večjo osveščenostjo o zdravi prehrani se na naših mizah vse pogosteje znajde hrana, ki je še pred desetimi leti veljala za eksotično. Kokosovo olje je zdravo in stabilno pri visokih temperaturah, torej je idealno za kuhanje. Kokosov sladkor ima nižji glikemični indeks od navadnega sladkorja in kup vitaminov. Potrošnja avokada se je zaradi njegovih »zdravih maščob« v zadnjih letih več kot podvojila. Enako velja za kvinojo, čudežno brezglutensko žitarico iz Južne Amerike. Da o specialnih algah, oreščkih in drugih plodovih niti ne govorimo.

Vsa našteta živila so brez dvoma zdrava. A kaj se zgodi, ko se določeno živilo iz lokalne hrane spremeni v globalni modni hit?

Super živilo … Za koga?

Pred kratkim je po družabnih omrežjih krožil video, ki prikazuje naravno katastrofo v Petorci, čilenski regiji, kjer pridelajo dve tretjini svetovne zaloge avokada. Od tam izvira tudi avokado, ki ga lahko kupite v slovenskih trgovinah. Ker je za pridelavo enega kilograma potrebnih 2000 litrov vode, se pokrajina spopada z vse hujšo sušo. Zemljo in izvire vode so pokupili kmetijski giganti, za katere je avokado vir dobička. Vode zmanjkuje – seveda za ljudi, ne za avokado.

V Jugovzhodni Aziji medtem izginjajo ogromne površine deževnega gozda, ki so ga izrinile kokosove palme, uporabne za olje in sladkor. Še hujšo škodo povzročajo palme, ki jih uporabljajo za pridobivanje palmovega olja, enega najbolj množično uporabljanih olj v prehranski industriji.

Podobna zgodba se dogaja s kvinojo. V Boliviji, kjer je bila to tisočletja glavna hrana lokalnega prebivalstva, kvinoje enostavno ni več, saj vso izvozijo. In zgodba se tu ne konča, seznam je v resnici neskončen.

Manj super in bolj etično

Avokado in kvinoja sta zdrava. A da lahko v razvitem svetu v svoje telo vnesemo nekaj zdravega, na drugem koncu planeta ljudje in narava potijo krvavi pot. Lahko določeno hrano sploh imenujemo »zdrava« ali »koristna«, če njeni pridelovalci umirajo ali če pokrajini grozi ekološka katastrofa?

Lahko določeno hrano sploh imenujemo »zdrava« ali »koristna«, če njeni pridelovalci umirajo ali če pokrajini grozi ekološka katastrofa?

Težko se je odpovedati vsemu, kar je v zadnjih letih postalo priljubljen del našega jedilnika. V celoti se verjetno niti ne moremo. Veliko lahko naredimo že s tem, da uporabo eksotičnih živil omejimo in jih ne uživamo vsakodnevno ter se trudimo kupovati izdelke iz ekološke pridelave, po možnosti z oznako pravične trgovine (fairtrade), ki vsaj do določene mere zagotavljajo korekten odnos do proizvajalcev in okolja.

Še več pa naredimo, če ne nasedamo agresivnemu zdravoživilskemu marketingu, ki nas prepričuje, da bo naše telo zdravo in lepo le ob obilici živil z drugega konca sveta. Morda bomo vase vnesli nekoliko manj esencialnih snovi, bomo pa zato imeli mirnejšo vest.

V čem je razlika, če namesto kovencionalno pridelanega živila kupite "eko" ali "faitrade"?

Oznaki bio in eko (s številnimi certifikati, npr. GOTS, USDA, BIO, AB, JAS, zeleni listič z zvezdicami v Evropi idr.) označujeta izdelke, za katere veljajo zelo strogi predpisi o načinu pridelave in predelave. Živilo s takšno oznako je bilo pridelano v skladu s strogimi standardi ekološkega kmetijstva, kar pomeni, da v procesu niso bile uporabljene strupene snovi ter da pridelava ne škoduje okolju (če odštejemo morebitni visoki ogljični odtis, ki nastane zaradi dolgotrajnega prevoza). Ekološki certifikat prav tako ne zagotavlja, da so delavci delali v primernih pogojih, dobili ustrezno plačili in da med njimi ni bilo otrok.

Na drugi strani se certifikat Fairtrade bolj kot na okolje nanaša na pogoje, v katerih delajo delavci. Gre za oznako pravične trgovine, ki zagotavlja, da je bil izdelek izdelan oz. pridelan v ustreznih pogojih, da v procesu ni bila uporabljena otroška delovna sila, da so delavci prejeli ustrezno plačilo in niso delali pod prisilo (t.i. sodobno suženjstvo). Prav tako zagotavlja zavezanost trajnostnemu pristopu, ekološkim principom, transparentnemu poslovanju in podpori lokalni skupnosti.

Pri nas je ponudba pravičnotrgovinskih izdelkov žal še vedno omejena, z malo truda pa bomo vseeno našli fairtrade kavo, kakav, sladkor, banane in nekatere druge izdelke. V večjih trgovinah so npr. na voljo tudi izdelki z oznako UTZ (predvsem kakav, čokolada, kava, pravi čaj), ki zagotavlja trajnostno kmetovanje, dobre prakse in spoštovanje dela kmetov in delavcev.

Foto: harvard.edu

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.
Klemen Zupanc
Sobota, 14. julij 2018, 0:53

Prav je, da uživamo zdrava eksotična živila. Hkrati pa uživajmo zdrava domača živila. Če pa imamo možnost, si pridelajmo svoja res naravna živila. Pri tem bomo še uživali v aktivnosti na svežem zraku.

Čudovita princesa

29. marec 2019 ob 17.30

Cerklje, Koper, Celje, Novo mesto,
Ljubljana