Peter Pan: ali si ga zares želite spoznati?

Četrtek, 16. april 2020, 5:00
Image
Kot deklica sem oboževala pravljice. Še posebej všeč mi je bila zgodba o Petru Panu, skrivnostnem fantu iz čudežne dežele Nije. Ko sem odrasla, sem spoznala, da se ta pravljica zares lahko uresniči. V vsej svoji grozljivi popolnosti. Dobrodošla v svetu Petra Pana …

Življenje kot v pravljici

Peter Pan je očarljiv, družaben, dobre volje, pameten, poln energije in vedno pripravljen na nove dogodivščine. Še več: celo leteti zna! Kako mamljiva je njegova ponudba o potovanju v čudežno deželo, kjer vsakodnevne težave dolgočasne realnosti preprosto izginejo … A kmalu se pojavi nenavaden občutek tesnobe. Nekaj ni v redu, čutiš. A ne moreš ugotoviti, kaj. Ne še. Zato opozorilni glas v sebi raje utišaš. Vse je v redu! Končno živiš v pravljici, ki si si jo na tihem želela že od otroštva. Našla si njega. 

Odrasli prevzamejo svojo odgovornost. Kaj pa Peter?

A deklicam nihče ne pove resnice: ne želiš si, kot Wendy, živeti v pravljici. To namreč pomeni, da je nekaj hudo narobe. Ali ste se kdaj vprašale, zakaj je Peter Pan s tako lahkoto na koncu kar zapustil Wendy? Zakaj je morala kar naprej tekmovali z vilo Zvončico za njegovo pozornost? Zakaj Peter v deželi Nije ni stanoval skupaj z Wendy, njenima bratoma in najdenčki …? Mogoče se je res moral bojevati s Kapitanom Kljuko in krokodilom … Mogoče pa je le iskal izgovor, da mu ne bi bilo treba prevzeti odgovornosti - tako do otrok kot do nje. Če bi takrat pozorno prisluhnila zgodbi, bi vse to že vedela: to je deček, ki noče odrasti. 

Petrova prava narava

Moški, ki nočejo ali ne želijo odrasti, se najdejo tudi v resničnem svetu. Psihoanalitik Dan Kiley je ta pojav poimenoval sindrom Petra Pana in ga leta 1983 podrobno opisal v svoji knjigi »Sindrom Petra Pana – moški, ki ne želijo odrasti«. Za take moške se zdi, da so tako na psihološkem, kot na čustvenem in spolnem nivoju zamrznili v srednjih dvajsetih letih. Tudi, ko so že za več kot desetletje presegli svoja nora mladostniška leta, se še vedno obnašajo, kot bi bili mladeniči. 

Za Petrov strah ni kriv Kapitan Kljuka

Moški s sindromom Petra Pana ves čas živijo v strahu, da jih bodo razkrinkali. Globoko v sebi namreč vedo, da niso pravi moški, ampak še vedno zgolj mladeniči. Zaradi tega se na zunaj velikokrat Da ga ne bi razkrinkali, se moški s sindromom Petra Pana ves čas izmika jasno postavljenim vlogam, beži pred obveznostmi in odnosi, iz katerih ne bi mogel pravočasno pobegniti.(nezavedno) na vse pretege trudijo dokazati nasprotno. To se lahko kaže na različne načine, kot je mačistično govorjenje, pogosto uživanje alkohola, pretirana skrb za mišičasto telo … Kljub temu dečku v njegovi notranjosti nikoli zares ne uspe. Da ga ne bi razkrinkali, se moški s sindromom Petra Pana ves čas izmika jasno postavljenim vlogam, beži pred obveznostmi in odnosi, iz katerih ne bi mogel pravočasno pobegniti. Njegove zveze so zato po navadi kratkotrajne. Zveza s Petrom Panom se sicer začne kot v pravljici, saj Wendy s pretiranim idealiziranjem dobesedno okrona za svojo kraljico. Čez nekaj časa pa se stvari popolnoma spremenijo: Peter se prelevi v hladnega moškega, ki je lahko tudi psihično in telesno nasilen.

Le kdo bi pomival posodo, ko pa se lahko vsak čas prikaže krokodil s tiktakajočo uro v trebuhu? 

Peter Pan torej dela zgolj tisto, kar je všeč njemu in s tem zadovoljuje le lastne potrebe, potrebe drugih pa niti ne opazi ali se mu preprosto ne zdijo pomembne. Pogosto je za moškega s sindromom Petra Pana značilna tudi narcistična osebnost. Sam sebe ima namreč za nekaj posebnega: on vendar lahko leti! 

To v realnosti pomeni, da Peter Pan z nadvse prepričljivimi izgovori o neodložljivem delu v službi, nujnih obiskih prijateljev, skrbi za svoje zdravje ali neizogibnem boju s Kapitanom Kljuko preprosto izgine v svojo deželo Nije, medtem ko odgovorni Wendy prepusti vse veselje ob dolgočasnih, a nujno potrebnih vsakdanjih opravilih. Če jih ona ne naredi, potem stvari enostavno niso narejene, saj se na Petra ne more zanesti. Tako se zveza med Petrom Panom in njegovim dekletom kmalu spremeni, saj ona hote ali nehote postane njegova druga mama. 

Konec pravljice

Zgodba o Petru Panu se konča tako, da se Wendy, skupaj z bratoma, spet vrne domov, Peter Pan pa ostane v svoji čudežni deželi Nije. A v realnosti imamo še droben dodatek: ceno. Vsaka življenjska izkušnja ima namreč svojo ceno, le da nekatere odplačamo prej, druge kasneje. Tudi za obisk dežele Nije krepko plačamo, čeprav dobimo račun šele na koncu. Dolga in mučna pot vas čaka, draga dekleta, da se spet vrnete iz te neresnične dežele. In še daljša, da spet najdete same sebe v vsej svoji resničnosti. Ali si še vedno želite poleteti v pravljico?

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.