Papež: »Starejši so zakladnica modrosti in zgled zvestobe«

Uredništvo iskreni.net
Nedelja, 15. marec 2015, 5:28
Image
babica10
V tokratni sredini katehezi je papež Frančišek nadaljeval s premišljevanjem o starejših. Če je zadnjič orisal njihov težaven položaj v družbi, se je tokrat osredotočil na njihovem pomen za družino in družbo.

Papež je poudaril, da so starejši zakladnica modrosti in zgled zvestobe. Njihova molitev je velik zaklad za Cerkev in družbo, saj nam je starost po njegovih besedah dana prav za molitev. Na koncu je papež pozval k združitvi mladih in starejših, ki naj preseže današnjo kulturo »odpadkov« in zasije z novim veseljem.


Dragi bratje in sestre, pozdravljeni!

V današnji katehezi nadaljujemo z razmišljanjem o starih starših. Razmišljali bomo o vrednosti in pomenu njihove vloge v družini. S temi osebami se identificiram, saj tudi sam pripadam tej starostni skupini.

Gospod ne želi zavračanja starejših

Ko sem bil na Filipinih, so me Filipinci pozdravili z besedami »Lolo Kiko«, kar pomeni »dedek Frančišek«. Rekli so mi »Lolo Kiko«! To je prva stvar, ki jo je treba poudariti: družba je v resnici nagnjena k zavračanju starostnikov, Gospod pa tega zagotovo ne želi. Gospod nas nikoli ne zavrže. On nas kliče, naj mu sledimo v vsakem življenjskem obdobju.

Starost je poklicanost.

Tudi starost vsebuje milost in poslanstvo, pravo poklicanost od Gospoda. Starost je poklicanost. Ni še čas, da bi »potegnili vesla v čoln«. To življenjsko obdobje se nedvomno razlikuje od prejšnjih. Nekoliko ga je treba tudi »izumljati«, saj naša družba ni ne duhovno ne moralno pripravljena, da bi mu priznala njegovo polno vrednost. Včasih dejansko ni bilo tako običajno imeti na razpolago toliko časa. Danes ga imamo mnogo več. Tudi krščanska duhovnost je bila ujeta nekoliko nepripravljena in mora očrtati duhovnost starejših oseb. Hvala Bogu nam ne manjka pričevanj ostarelih svetnikov in svetnic!

Pričevanje o zvestobi

Name je velik vtis naredil »Dan starejših«, ki je lani potekal na Trgu svetega Petra. Trg je bil nabito poln. Slišal sem veliko zgodb starejših oseb, ki se žrtvujejo za druge, ter zgodbe zakoncev, ki so pripovedovali: »Praznujeva 50. obletnico poroke, praznujeva 60. obletnico poroke.« To je pomemben zgled mladim, ki se hitro naveličajo, in pomembno pričevanje starejših o zvestobi. Tistega dne jih je bilo na trgu mnogo. Gre za premišljevanje, ki ga je tako v cerkvenem kot civilnem okolju treba nadaljevati.

Zgled Simeona in Ane

Evangelij nas tukaj nagovarja z zelo lepo, ganljivo in opogumljajočo podobo. To je podoba Simeona in Ane, o katerima pripoveduje Luka, ko opisuje Jezusovo otroštvo. Gotovo sta bila stara: »starec« Simeon in »prerokinja« Ana, ki je imela 84 let. Ta žena svojih let ni skrivala. Evangelij pravi, da sta dolga leta vsak dan z veliko zvestobo pričakovala prihod Boga. Želela sta videti tisti dan, sprejeti znamenja, zaslutiti začetek. Morda sta že nekoliko opustila upanje in sta mislila, da bosta prej umrla. A tisto dolgo pričakovanje je še vedno zavzemalo njuno celotno življenje. Bolj pomembnih obveznosti od tega, da sta čakala Gospoda in molila, nista imela.

 

Ko sta Marija in Jožef torej prišla v tempelj, da bi izpolnila postavo, je Simeona in Ano spodbudil Sveti Duh (prim. Lk 2,27). Teža let in čakanja je v trenutku izginila. Prepoznala sta Otroka in odkrila novo moč za novo nalogo: slaviti in pričevati o tem Božjem znamenju. Simeon je spontano slavil Boga z radostno hvalnico (prim. Lk 2,29-32) – v tistem trenutku je postal pesnik – Ana pa je postala prva pridigarka o Jezusu: »/.../ o njem (je) pripovedovala vsem, ki so pričakovali odkupitev Jeruzalema« (Lk 2,38b).

Starost nam je dana za molitev

Dragi stari starši, dragi starejši, podajmo se na pot teh dveh izjemnih starcev! Tudi mi postanimo nekoliko pesniki molitve: uživajmo v iskanju svojih besed, posvojimo tiste, ki nas jih uči Božja beseda. Molitev starih staršev in starostnikov je za Cerkev velik dar! Molitev starih staršev in starostnikov je za Cerkev velik dar, je bogastvo! Prav tako je velika injekcija modrosti za celotno človeško družbo, predvsem za tisto, ki je preveč zaposlena, priganjana, raztresena.

Starejši so pomemben zgled mladim, ki se hitro naveličajo, in pomembno pričevanje starejših o zvestobi.

Nekdo pa mora tudi zanje peti o Božjih znamenjih, oznanjati Božja znamenja, moliti zanje! Poglejmo Benedikta XVI., ki se je odločil zadnji del življenja preživeti v molitvi in poslušanju Boga! Lepo je tako! Velik vernik pravoslavnega izročila iz prejšnjega stoletja, Oliver Clément, je rekel: »Civilizacija, v kateri se ne moli več, je civilizacija, v kateri starost nima več smisla. In to je grozljivo. Potrebujemo starejše, ki molijo, kajti starost nam je dana ravno za to.« Molitev starejših je nekaj zelo lepega.

Molitev starejših podpira družbo

Zahvaljujemo se lahko Gospodu za vse prejete dobrote in zapolnimo praznino nehvaležnosti, ki ga obdaja. Posredujemo lahko za pričakovanja novih generacij in izkazujemo spoštovanje spominu in žrtvam starejših. Častihlepne mlade lahko spomnimo, da je življenje brez ljubezni nerodovitno življenje. Prestrašenim mladim lahko povemo, da je strah pred prihodnostjo mogoče premagati. Mlade, ki so pretirano zagledani vase, lahko spomnimo, da je večje veselje v dajanju kot prejemanju. Dedki in babice oblikujejo stalni »zbor« velikega duhovnega svetišča, kjer molitev s prošnjami in pesem hvalnica podpirata skupnost, ki dela in se bori na polju življenja.

Objem med mladimi in starimi

Molitev starih staršev in starostnikov je velik dar!

In navsezadnje, molitev nenehno očiščuje srce. Slavljenje in prošnje Bogu preprečujejo, da bi srce otrdelo v nejevolji in sebičnosti. Kako grd je cinizem ostarele osebe, ki je izgubila čut za pričevanje, ki prezira mlade in ne govori o življenjski modrosti! In kako lepo je opogumljanje, ki ga starostnik lahko posreduje mladim, ki iščejo smisel vere in življenja!

To je pravo poslanstvo starih staršev, poklicanost starejših. Besede dedkov in babic so za mlade nekaj posebnega. In oni to vedo. Besede, ki mi jih je napisala babica ob mašniškem posvečenju, še vedno hranim v svojem brevirju. Pogosto jih berem in dobro mi denejo.

Kako si želim Cerkve, ki kljubuje kulturi odpadkov s prekipevajočim veseljem novega objema med mladimi in starimi! To je tisto, za kar danes prosim Gospoda – za ta objem!

Vir: vatican.va
Foto: bigstockphoto.com
Prevod: Eva Markovič

Mednaslovi in poudarki so uredniški.

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.

Kako biti sočuten in odločen starš uporniškemu najstniku?

22. do 24. november 2019

Stella Maris,
Strunjan

Čudovita princesa (9 do 12 let)

22. november 2019 ob 17.30

Maribor, Kobarid,
Ljubljana