Otroke sva vprašala, kam si želijo na počitnice

Mojca Koren Lapajne
Ponedeljek, 16. julij 2018, 6:00
Image
Odločila sva se, da letos otrokom prepustiva izbiro dopusta. Zato sva jih vprašala, če bi raje šli na morje ali v hribe ali celo morda raje raziskovati kakšno državo. Ob vsej mamljivi ponudbi pa sva v odgovor dobila: »K noni! K obema po malo!«

»Resno? Pa saj tam ste pogosto, ne bi šli raje kam drugam?«

»Ne, tam je lepo!«

Ob tem odgovoru me je zaneslo v moje otroštvo. Komaj smo čakali konec šole, da nas je prišla iskat nona in nas več, kot bi jih legalno lahko šlo v njen kalimero (Fiat 126), odpeljala k sebi. Kolikor se spomnim, smo se domov vrnili šele 31. avgusta. Morda kakšen dan prej.

Na tista poletja imam najtoplejše spomine. Spomnim se vonja svežega kruha, ki je iz kuhinje prodiral v spalnico. Spomnim se salame, ki nam je bila na mehkem kavču postrežena ob popoldnevih. Spomnim se večernega umivanja v lavorju in nato dolgega hihitanja s sestričnami pod odejo.

Iz tistih časov se ne spomnim nobenega družinskega morja. Spomnim pa se tople dlani none in spomnim se pesmi, ki se je dan za dnem vrtela na rumeni kaseti v nonotovem radiu s polomljeno anteno.

Spomnim se brskanja po podstrešju, ki je skrivalo toliko zakladov, kolikor je bilo dni. Spomnim se terase, kamor nam je nono vsak dan prinesel sladoled in ki so jo preletavale lastovice.

Spomnim se vseh otrok, katerih glasovi so tiste dni napolnili vas in spomnim se vseh iger, zaradi katerih smo imeli odgrnjena kolena. Spomnim se gozda, zabavnih sosedov, spomnim se celo preleta letal leta 1991, ko smo ravno hoteli zarezati v eno rojstnodnevno torto.

Roko na srce, iz tistih časov se ne spomnim nobenega družinskega morja, čeprav jih je bilo veliko. In čeprav smo se po fotografijah sodeč imeli čudovito. Morda imam kakšen bled spomin iz hribov. A živih spominov, takšnih, ki bi ogreli srce, ni. Spomnim pa se tople dlani none in spomnim se pesmi, ki se je dan za dnem vrtela na rumeni kaseti v nonotovem radiu s polomljeno anteno.

Drži, da so družinski dopusti neprecenljiv čas, ki ga preživimo skupaj. Takrat si morda bolj kot med letom vzamemo čas drug za drugega. Takrat smo bolj sproščeni, igrivi, morda bolj povezani in umirjeni. Skupni družinski trenutki so res dragoceni.

Toda vsaj za nekaj dni dovolite svojim otrokom, da počitnice preživijo tudi pri starih starših, če le imate to možnost. In jim s tem omogočite, da se v njihova srca zapišejo spomini, ki jih nihče drug ne more dati. In da se med njimi spletejo še trdnejše vezi, ki bodo vedno povezovale eno srce z drugim. Midva jim jih bova letos prepustila ...

Foto: serenataflowers.com

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.

Čudovita princesa

29. marec 2019 ob 17.30

Cerklje, Koper, Celje, Novo mesto,
Ljubljana