O vseh ljudeh, ki me "motijo" ...

Mojca Koren Lapajne
Nedelja, 10. november 2019, 5:00
Image
Pred približno dvema mesecema se je med papeževo tedensko avdienco zgodilo, da je med njegovim nagovorom na oder zakorakala deklica. Po njenem vedenju je bilo takoj jasno, da trpi za eno od psiholoških motenj. Še bolj očitno pa je bilo, da njena prisotnost na odru bolj vznemirja občinstvo kot papeža samega. Sam je namreč brez težav nadaljeval svoj nagovor.

Ko pa je videl, da je vsa pozornost poslušalcev na deklici in ne na njegovih besedah in ko je zaradi tega začutil nemir med ljudmi, se je ustavil in spregovoril: "Pustite jo. Pustite jo pri miru. Z otroki govori Bog." Še pomembnejše pa so bile besede, ki so sledile: "Naj vas nekaj vprašam in želim, da iskreno odgovorite. Vsi tukaj vidimo čudovito dekle. Je kdo od vas v tem času morda molil zanjo? Je kdo od vas prosil Boga, da bi jo pozdravil in varoval? Je kdo od vas molil za njene starše, za njeno družino?"

Posnetek omenjene avdience s podnapisi v angleškem jeziku

Vsi kdaj v življenju naletimo na ljudi, ki nas „motijo“. Če začnemo v najožjem krogu, nas včasih motijo že lastni otroci in sozakonec. Moti nas njihovo vedenje, njihovi odzivi, njihova Je kdo od vas v tem času morda molil zanjo? Je kdo od vas prosil Boga, da bi jo pozdravil in varoval?nepripravljenost na sodelovanje, kakšna napačna beseda, ki pride iz njihovih ust. Ali takrat molimo zanje?

Potem so tu stari starši, tašče in tasti. Njihove pripombe in nasveti so včasih skrajno moteči. Njihovo vmešavanje in vsevednost je včasih res naporno in prevzame vso našo pozornost. Smo v teh primerih sposobni izbrati molitev zanje namesto nepotrpežljivosti?

Kako pogosto srečamo mamico s preglasnim otrokom v trgovini ali pri sveti maši? Kako pogosto na blagajni nepotrpežljivo čakamo, da starejša gospa pred nami zloži stvari v vrečko? Obsojamo in zavijamo z očmi ali zmolimo zanjo?

In potem so tu še vsi tisti naključni znanci in neznanci, ki mislijo in razmišljajo drugače od nas. Ki se vedejo drugače od nas. Ki živijo na drugačen način. Ki zagovarjajo druge vrednote kot mi. Jim namenjamo besede nestrpnosti ali besede molitve? Na kakšen način porabimo čas, ki jim ga namenjamo?

Odločitev je v vsakem trenutku in v vsaki okoliščini naša.

Lahko vidim človeka, ki je v radiju mojega razmišljanja, pozornosti in okoliščin zgolj „moteč“, lahko pa izberem in vidim dlje. In uporabim največje orožje, ko se me poloti obsojanje in nestrpnost - molitev.

foto: storyblocks.com

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.