Moja biološka ženskost počasi ugaša

Mateja Kropec Šega
Četrtek, 18. oktober 2018, 5:30
Image
Skoraj štiri desetletja so že minila od moje prve menstruacije. Še vedno se točno spomnim prve misli ob pogledu na majhen krvav madež: o, zdaj bom pa lahko mamica. Imela sem slabih 13 let in do mojega prvega materinstva jih je minilo še več kot enkrat toliko.

Menstrualni ciklusi so se vrteli v krogu let, prekinjala so jih obdobja nosečnosti in dojenja. Včasih sem bila na krvavitev jezna ali vsaj nejevoljna, ko mi je preprečila kakšen dan kopanja na morju, ali ko me je bolečina ovirala pri čem, česar sem si želela.

Srečna ob poznavanu svojega cikla

Večino časa pa sem bila vesela, da sem z lahkoto spremljala dogajanje v svojem telesu. Še kot dekle sem se naučila spremljati svoj ciklus in z leti postala prava mojstrica opazovanja znakov, ki so mi pripovedovali kje v ciklusu sem. Lažje sem se razumela, lažje sem se sprejemala, bolj sem bila prizanesljiva sama s seboj, temačnost, občutek nemoči in občasne solze sem dojemala drugače. Bolje sem izkoristila dneve poleta, idej in energije.

Tudi najino sožitje s fantom in kasneje možem je bilo precej lažje in bolj osrečujoče, ko je tudi on spoznal in vstopil v ta ciklus. Če gledam za nazaj, se mi zdi, da je odgovorno ravnanje s spočetji zaradi dobrega poznavanja delovanja mojega telesa, samo en del te lepote. To, da moj mož pozna in je že zdavnaj ponotranjil moj menstrualni cikel, se mi zdi ena od srčik najinega sožitja. V kombinaciji s sočutjem, ki ga v obilju poseduje, je to lahko zmagovalna formula srečnega sobivanja.

Poznan ritem se spreminja v nov izziv

Ne razbija si več glave, kaj mu je storiti, če je kakšen dan v mojih očeh vse črno in brezupno in sem jokava in prepirljiva. On VE. Ve, da bo v dnevu ali dveh prišla odrešitev in bo dobil nazaj svojo staro, poznano in dobrovoljno ženo. Veliko lažje razume tudi občasno povečano »muhavost« najinih hčera. Kar je zanj še dodaten bonus.

In tako so se leta nanizala. Ciklusi brez ovulacije so se začeli množiti, najprej so se nekoliko skrajšali, zdaj se podaljšujejo. Krvavitve so različne, včasih komaj opazne, drugič spet kako drugače izstopajoče. Le tu in tam še pride mesec, ko vse teče »kot iz učbenika«.

Spet stojim pred novim izzivom. Ne, nekih hudih telesnih težav s prihodom mene zaenkrat še nimam. Kdo ve, kaj me še čaka ...

V iskanju novih načinov plodnosti, harmonije in ritma

Neko obdobje mojega življenja se končuje. Biološka plodnost, ki je zaznamovala večino mojih let, zapušča telo. Mesto prepušča drugim oblikam plodnosti, ki me presenečajo, navdušujejo, navdajajo s strahom; vse naenkrat. Življenjski ritem, ki mi ga je doslej začrtovala tudi vsakomesečna krvavitev, se poslavlja. Iskati moram drugačne ritme, ki me bodo vodili naprej. Človek brez harmonije in ritma pač zelo težko živi.

Čutim, da zdaj prihaja nov čas. Čas, ko bom poleg vsega imela tudi možnost in dolžnost, da posežem vase. Mi je ob tem poslavljanju težko? Po svoje oboje. Lepo mi je bilo postajati in biti mama. Ampak vse to lahko počnem še naprej. Mama svojim otrokom tako ali tako ostajam, materinstvo pa se da začenjati, živeti in gojiti tudi na mnogo drugih načinov. In tukaj se kaže pot, ki si jo želim in me, upam,  čaka v naslednjih letih.

Plodna leta so za žensko leta največjega poleta, ustvarjalnosti, razdajanja, energije. In čutim, da zdaj prihaja nov čas. Čas, ko bom poleg vsega imela tudi možnost in dolžnost, da posežem vase. Da se zagledam v ogledalo svoje duše.

Vem, kar nekaj je ljudi, ki sem jim tako ali drugače potrebna. Želim jim pomagati in želim jim dati kaj iz svoje zakladnice talentov, veščin in izkušenj. Želim pa pogledati tudi vase. Pospraviti hočem vse tiste predale, kamor sem v teku let, hitenja, neprespanih noči, skrbi in še česa, trpala doživetja, občutenja, dogodke, pogovore, ki jih nisem imela časa urediti, izluščiti pomembno. Pod patino časovne oddaljenosti, so izgubili ostrino. Ostali so le najpomembnejši obrisi. Tisti, ki jih je od vedno bilo vredno spraviti.

Ženskost z aromo

Upam, da mi bo v letih, ko se z neposrednim materinstvom ne bom več toliko ukvarjala, uspelo vsaj z nekaterih obrisati prah in jih zloščiti. In jim dati pravo mesto v življenju.

Želim si, da bi našla čas zase, za svoje telo in za svojo dušo. Želim, da bi se poslušala in se slišala. Želim si reči »da« ali »ne«, ko bom čutila, da je prav zame.

In želim si, da bi s svojo ženskostjo, ki je dozorela in dobila aromo, še naprej razveseljevala najprej moža, potem svoje otroke in nazadnje vse, ki bodo križali moje poti.

Foto: bt.com

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.

Čudovita princesa

29. marec 2019 ob 17.30

Cerklje, Koper, Celje, Novo mesto,
Ljubljana