Izognite se postnim pastem in iščite resnično ljubezen

Mica Škoberne
Sreda, 13. februar 2013, 0:11
Image
post
Post, ki se začenja z današnjo pepelnično sredo, je milosten čas, ki nas lahko resnično odpira ljubezni, je pa tudi nekakšno "minsko polje", na katerem na nas preži mnogo porazov in stranpoti, ki lahko duha ubijajo namesto dvigajo. Zato pa je dobro poznati, kje tičijo najpogostejše pasti.

V postu smo posebej povabljeni k trem stvarem – k molitvi, postu (odpovedi) in dobrim delom, ki imajo za cilj osebno spreobrnjenje. In prav vsak od teh treh stebrov je pomemben!

Čeprav se danes mnogi odločajo, da v času posta raje naredijo nekaj več ali nekaj drugače, pa ima tudi klasično odpovedovanje stvarem, ki nas delajo nesvobodne, veliko moč, da resnično osvobaja, krepi, prečiščuje in dviga duha – če je le narejeno v pravem duhu in s pravim namenom.

Tudi za družine je post izzivalno povabilo k večji preprostosti tudi preko odpovedovanja, ki lahko ustvari več prostora drug za drugega in za Boga.  

Pasti postnih odpovedi:

Ravno odpovedovanje pa v sebi skriva mnoge pasti, zaradi katerih izgubimo izpred oči pravi smisel. Te pasti so lahko:

  • Da si naložimo preveč in prenehamo živeti

Smisel posta ni v tem, da se nam v njem življenje ustavi, obrne na glavo, po veliki noči pa ponovno steče po starih tirnicah naprej. Cilj posta mora biti preobraziti naše vsakdanje življenje, lahko z zelo majhnimi koraki ali spremembami. Namesto pretirano radikalnih in preštevilnih odpovedi se raje odločite za eno ali dve drobni a smiselni in potrebni stvari in pri tem vztrajajte.  

  • Izpolnjevanje zastavljenega brez pravega duha in ljubezni

Lahko se zelo strogo držite v začetku zastavljenega, se močno borite, da vam to uspeva, a pri tem vas namesto resničnega smisla odpovedovanja in ljubezni žene gola trma in odločenost uspeti. To ni pravi smisel in duh posta. Tudi odpoved hrani, če vas k temu žene zgolj želja shujšati, ni resnična odpoved, ki bo preobražala in dvigovala vašega duha. Zakaj v postu počnete to, kar počnete, kaj je vaš cilj in koliko je v tem ljubezni – do sebe, bližnjega in do Boga?

  • Odpovedovanje stvarem, ki nas delajo znosne

Smisel posta je v osebnem odpovedovanju in nikakor ne v tem, da trpijo še vsi drugi ob vas, medtem ko se sami mučite s svojimi odpovedmi. Če vas družina po 48 urah posta pokliče na krizni sestanek in vas prosi, da začnite spet piti kavo, potem jim dobro prisluhnite in jih vzemite resno.

  • Da ne uskladimo svojih načrtov s sozakoncem

Vaši poskusi, da nekaj v svojem življenju zastavite drugače, lahko drugega tudi neprijetno presenetijo, če z njimi ni seznanjen – pa čeprav gre morda za pozitivne spremembe. Poleg tega, da se s skupnim načrtovanjem in pogovorom izognete neprijetnim presenečenjem in nesporazumom, je ravno vaš sozakonec tisti, ki vas lahko v teh prizadevanjih na ključen način podpre. Poleg tega je zelo dragoceno, če ga vključite že v proces načrtovanja postnih ciljev, saj vas verjetno najbolje pozna in vam lahko ponudi ogledalo na način, kot ga nihče drug ne more. Čeprav je post v prvi vrsti povabilo k poglabljanju osebnega odnosa z Bogom, pa pot do tega lahko pelje tudi preko poglabljanja odnosa z vašim možem ali ženo – pri tem vama je lahko v pomoč tudi postna akcija.

  • Iskanje obvozov

Če vso umazanijo in nered zgolj pometeš pod posteljo, temu v vsej iskrenosti ne moremo reči počiščena soba. V polni iskrenosti bomo pa tudi jasno začutili, kdaj se res nečemu odpovedujemo, kdaj pa zgolj bežimo v sorodne nadomestke. V čem je smisel tega, da se sicer odpoveste visenju na Facebooku, postanete pa najbolj zagret tviteraš? Ali pa če se odpoveste čokoladi, pa namesto tega preklopite na piškote ali karamele? Zamenjava cigaret za zobotrebce ali piva za vodo je resnična odpoved, ne pa zamenjava televizije za računalnik.

  • Da postanemo preresni

Čeprav je v post spokorni čas in je čas obračanja navznoter, k sebi in svoji grešnosti, k bolečini zla, ki načenja tudi naša življenja in odnose, pa to ne sme biti čas, ki nas greni in nas zapira za svet zunaj. Seveda so nekatere zunanje spremembe v smeri večje resnosti v tem 40-dnevnem obdobju potrebne in logične, a to ne pomeni, da si moramo nadeti resnoben izraz, se prenehati veseliti, se umikati v osamo in si ne upati uživati v lepem. Resnični post bi nas moral odpirati v večje veselje! Pravzaprav pa vse o pravi postni drži pove že Jezus v Mt 6,16–18.

  • Čakanje s spovedjo na zadnji teden

Če na spoved v velikem tednu pred veliko nočjo gledate kot na finalno dejanje očiščenja, nekakšno piko na i svojemu postu, je to zgrešeno. Idealno je, če ta enkraten zakrament prejmete večkrat v času posta in ga sprejmete kot ponujeno roko pomoči na poti, ki vam je verjetno težka. Seveda je še vedno boljša spoved na veliki četrtek kot nobena, vendar ta dan ne pričakujte posebne duhovnikove pozornosti in časa, umirjene in poglobljene priprave ter sproščenega vstopanja v spovednico, medtem ko bo pred vami in za vami še vrsta vsaj 13 čakajočih. Dajte spovedi pravi prostor in čas v svojem življenju, izkoristite njeno moč.  

  • Obupati na pol poti

Nekateri pravijo, da se resničen post začne šele nekje na njegovi polovici – ko se vznemirjenje ob nečem novem, drugačnem, izzivalnem poleže in moraš vztrajati ob svoji dolgočasni, že malce rutinski a še vedno težki odpovedi. Če vam je spodletelo ali vam ne uspeva, to ne pomeni nujno, da ste si izbrali napačno stvar ali da tega niste sposobni. Pomeni zgolj to, da ste človek. In da ravno zato res potrebujemo post. Seveda lahko opustite načrte in odpovedi, ki res ne kažejo nikakršnega smisla; ne opustite pa jih zgolj zato, ker vam ne uspeva. Bog je posebej navdušen nad grešniki, ki se iskreno pokesajo, vstanejo in gredo naprej po poti svetosti – Jezus sam je poudaril, da je prišel ozdravljat bolne in ne zdravih.  

Delno prirejeno po: Simcha Fisher/ncregister.com

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.

Čudovita princesa (9. do 12.)

18. oktober 2019 ob 17.30

Sveti Duh pri Škofji Loki, Ljubljana, Sveti duh, Nova Gorica,
Maribor