Glasno brati otrokom, ki že znajo brati?

Lucija Čakš
Sreda, 18. september 2019, 5:00
Image

Vsem staršem nam je logično, da bomo malčka vzeli v naročje in z njim gledali kartonke, listali po slikanicah in mu prebrali kakšno pravljico. Pa tudi, da bomo malo starejšemu predšolskemu otroku prebrali pravljico pred spanjem in morda sem pa tja kakšno tudi čez dan. Potem pa gre otrok v šolo in se nauči brati sam. In starši mu nehamo brati. Zakaj?

Drži, na prvi pogled se zdi nesmiselna potrata časa – glasno brati nekomu, ki črke povsem dobro obvlada sam. A pri nas se glasno branje tudi hčerki, ki že sama bere, krasno obnese. Ne, nisem padla na glavo: naj vam povem le pet razlogov, zakaj je tudi šolarjem dragoceno glasno brati knjige.

1. Ker mu lahko tako predstaviš dobre knjige

Bodimo realni – ko naši otroci izbirajo knjige, iščejo dekleta le takšne, v katerih nastopajo vile, princese, baletke ali ljubke živali, dečki pa takšne o superjunakih, vesoljskih plovilih ali dinozavrih. Knjige morajo imeti tudi privlačno naslovnico. Seveda ne nasprotujem njihovemu izboru, je pa res, da zato zamudijo številne zares zanimive zgodbe. Zato nič ne škodi, če jim kdaj kakšno knjigo malo »vsilimo« tako, da jim jo glasno beremo. Tako vsaj upamo, da jim bomo postopoma privzgojili tako dober okus za knjige kot zavedanje, da knjig ne smejo soditi po platnicah.

2. Ker se lahko sproti pogovorita

V marsikateri knjigi, ki jo šolarju beremo naglas, pride do točke, ko se je treba ustaviti in predebatirati prebrano. Človeku se knjige, ki jih bere počasi, mnogo bolj usidrajo v spomin. Včasih je le kakšna beseda nepoznana ali nerazumljiva. Drugič je kak dogodek nerazumljiv. Lahko lik, ki naj bi bil dober, stori kaj slabega – otroka lahko to zelo prizadene. Ko sama berem svoji drugošolki, včasih z branjem počakava, ker ob določenem stavku nenadoma v njeni glavi naredi »klik« in sama spozna, po kateri poti in kako se bo klobčič, v katerega so se zamotali protagonisti, razvozlal. Kar je povod za drobna, polminutna praznovanja v obliki cepetanja pod odejo, ploskanja ali celo skakanja po sobi. (Kaj more, če se je pa že res ustrašila, da bo like, ki so se ji tako prikupili, pojedel tisti zmaj, zdaj jih pa očitno vendarle ne bo.) Skratka – ob skupnem branju otrok mnogo lažje predela tudi nekoliko bolj zahtevne vsebine in se z vašo pomočjo uči vrednotiti dejanja likov. Poleg tega nimate skrbi, ali je v knjigi kakšna neprimerna vsebina – tudi, če je kaj bolj kočljivo, se lahko o tem sproti z otrokom pogovorite.

3. Počasno branje

Glasno branje je že tako počasnejše od tihega, poleg tega si starši verjetno težko vzamemo čas za kaj več kot Povejte mi, ali si lahko predstavljate še prijetnejši način preživljanja časa s svojim otrokom?poglavje na dan. Pred kratkim sem prebrala, da se človeku knjige, ki jih bere počasi, mnogo bolj usidrajo v spomin kot tiste, ki jih prebere v naglici, ker ga tako zelo zanima, kaj se bo zgodilo naprej. Poleg tega se s počasnim branjem učijo potrpljenja, pa še malo lahko razmišljajo in predelajo prebrano. Seveda se 7-letnica ob tem vsak večer usaja, da naj berem naprej, »samo še eno poglavje«, ali pa skandira »Še, še, še, še!« Ampak ura je že pozna in treba je ugasniti luč.

4. Dober način skupnega preživljanja časa

Skupaj stisnjeni na njeni postelji z nosom tičiva v isti zgodbi, se ob njej smejeva, vzdihujeva, se izmenično rukava pod rebra in sinhrono zavijava z očmi nad liki. Povejte mi, ali si lahko predstavljate še prijetnejši način preživljanja časa s svojim otrokom?

5. Čisto egoistično

Ker so nekatere knjige, tudi otroške in mladinske, enostavno preveč dobre, da bi jih prebrali samo enkrat v življenju.

Ob vsem napisanem naj še dodam, da se zavedam,  kako blagoslovljena sem, ker imajo vsi moji otroci radi knjige in branje. In vem, da obstajajo otroci, ki nad tem, da jim starši glasno berejo, ne bi bili iz prve tako navdušeni kot so moji. Ampak to ni razlog, da vsaj ne poskusite. In če ne gre z eno knjigo, poskusite z drugo. Ali pa s stripi, če imate sina.

In če se sprašujete, kdaj v dnevu najti čas, da z otrokom berete … Raje, kot da ga že tretjič pošiljate nazaj v posteljo, ko zvečer pricaplja iz nje, mu berite pred spanjem. A kdo bo med tem zložil posodo v stroj in zlikal perilo? Hm, morda bo to z veseljem jutri opravil vaš otrok, če mu razložite, da bo v tem primeru naslednji večer dobil naslednje poglavje knjige.

Seznam knjig, ki sem jih letos glasno prebrala naši šolarki:

Zgodbe iz Narnije: Čarovnikov nečak – C. S. Lewis

Zgodbe iz Narnije: Lev, čarovnica in omara – C. S. Lewis

Zgodbe iz Narnije: Princ Kaspijan – C. S. Lewis

Zgodbe iz Narnije: Popotovanje jutranje zarje – C. S. Lewis

Ronja, razbojniška hči – Astrid Lindgren

Brata Levjesrčna – Astrid Lindgren

Knjiga o džungli – Rudyard Kipling

Matilda – Roald Dahl

Čarli in tovarna čokolade – Roald Dahl

(Ampak vse to so samo predlogi – svojega šolarja zagotovo sami najbolje poznate in bolje veste, kakšne knjige bi bile všeč njemu.)

foto: storyblocks.com 

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.