»Droga pri spolnih odvisnostih je zastonj, a odvisnik plača strahotno ceno.«

Mica Škoberne
Sobota, 28. november 2015, 5:58
Image
natasa ropret05
Pogovor z mag. Natašo Ropret, terapevtko, ki se ukvarja s problematiko in zdravljenjem seksualnih zasvojenosti – zasvojenosti, v kateri ni nobenega užitka, ampak veliko trpljenja.

»Spolnost je področje, kjer smo izredno ranljivi, tu se preigravajo naše najgloblje bolečine,« opozarja terapevtka mag. Nataša Ropret, ki se v okviru inštituta Addictiva posebej posveča zdravljenju zasvojenih s seksualnostjo in njihovih partnerjev. A čeprav za tem trpi mnogo ljudi, tudi v Sloveniji, le redki iščejo pomoč, saj gre za področje, ki je močno povezano z intimnim sramom.

Mag. Ropretova, ki je po osnovni izobrazbi družboslovka politoloških znanosti, se je v podiplomskem študiju preusmerila na področje zakonske in družinske terapije in se specializirala za zdravljenje zasvojenosti s seksualnostjo in drugih (so)odvisniških odnosov v okviru relacijske družinske paradigme.

Pri iskreni.net objavlja članke na temo zasvojenosti, k sodelovanju pa jo je pritegnilo izobraževanje s področja Teologije telesa. V praksi se namreč srečuje z mnogimi težkimi posledicami seksualnih zasvojenosti in tudi z notranjim konfliktom med telesnim in duhovnim področjem, ki ga vsakršna zasvojenost prinaša. In ob tem je prepričana: »Verjamem, da je edino, kar resnično zdravi, ravno duhovni vidik. V procesu okrevanja se moraš oprijeti nečesa, kar je nad teboj!«

Pri čem sploh gre pri zasvojenosti s seksualnostjo?

Ob omembi zasvojenosti s seksualnostjo marsikdo zastriže z ušesi, ker seksualnost je nekaj dražečega, a ko dobiš nek globlji v pogled v to, vidiš drugače. Pri seksualni odvisnosti dejansko ne gre za pretirano potrebo po več spolnosti, po večjem užitku ... Tudi ne gre za intimo, bližino ali partnerski odnos, vse drugo kot to. Ljudje pri tem ne uživajo, svoje telo izmučijo do konca, ko skušajo bežati pred bolečino, ki je v njih.

Je ena od oblik nekemične odvisnosti, pri katerih gre za zlorabo vedenja namesto zaužitja kemičnih substanc. V tem primeru zasvojeni zlorablja svoje telo – s pretiranim stimuliranjem simpatičnega sistema doseže pretirano izločanje določenih endorfinov, adrenalina, serotonina. In ti učinkujejo mnogo bolj kot morfij. In vedno so dostopni.

Za vsemi oblikami zasvojenosti se skriva bolečina.

Odvisnik izkorišča tudi druge, samo da bi prišel do svoje »droge« – spremenjenega stanja zavesti, ki mu preprečuje, da bi čutil, čutil strah, jezo, žalost, sram, gnus … A po omami vedno pride razočaranje, ker se bolečina kaj kmalu vrne, realnost tudi, čeprav bi odvisnik želel stalno živeti v tem stanju preplavljenosti možganov s hormoni.

In potem se spet zateče v svoj vzorec pomirjanja, izživljanja, ki ga poznajo njegovi možgani, ker se ga je posluževal že v preteklosti, mogoče že kot otrok. Možgani iščejo dražljaje, ki so jim znani.

V osnovi torej gre za beg ...

Ja, za vsemi oblikami zasvojenosti se skriva bolečina. Zasvojenosti so zgolj način, kako regulirati svoje emocije. In posameznik se vedno odloči za beg pred njimi, za beg pred bolečino, ki v nekem trenutku postane nevzdržna. Lahko je tudi strah tisti, ki ga ogroža, ali potlačena jeza, sram ali gnus, ki za nobeno ceno ne sme priti na plano. Tudi neprijetni spomini ali druge diagnoze so lahko vzrok za »disfunkcionalno« vedenje, ki vodi v odvisnost.

Katere oblike tovrstne zasvojenosti so najpogostejše?

Vsak posameznik, ki pride po pomoč, ima svojo zgodovino, svojo zgodbo in zato tudi svojstven vzorec izživljanja. V praksi se srečujemo s porastom kompulzivne zlorabe spletne pornografije in kompulzivne masturbacije, ki temu pogosto sledi. Spletna pornografija tu postane način za ojačanje dražljajev, da se začnejo sproščati hormoni in kemični odziv v možganih.

Danes se soočamo z vsemi razsežnostmi interneta, tudi negativnimi – tudi spletne klepetalnice, določeni portali za zmenkarije in forumi so lahko kraji seksualnega izživljanja, nadlegovanja in nasilja.

Med odvisniškimi vzorci najdemo še seksualni lov, anonimni seks, ekshibicionizem, voajerizem, spolno nadlegovanje … Ženske odvisnice čedalje bolj prevzemajo tudi nekatere moške načine izživljanja; danes je že tretjina uporabnikov spletne pornografije žensk, podobno je tudi pri anonimnem seksu. In velik delež žensk v prostituciji je v osnovi odvisnih od seksualnosti. Ni pa nujno, da velja tudi obratno.

Treba pa je je opozoriti, da ni vsako kompulzivno vedenje na področju spolnosti že kar odvisniško vedenje. Potrebno je potegniti ločnico in preveriti kriterije oziroma prisotnost dejavnikov tveganja za značilno zasvojensko vedenje.

Zakaj ste se posvetili ravno temu področju?

Mislim, da vsak terapevt do neke mere izhaja iz svoje lastne izkušnje. Ko se začneš izkopavati iz svoje rane, bolečine, šibkosti, ko greš preko tega, to postane zrno, ki na začetku umre, potem pa obrodi sadove. Ko tvoje zaceljene rane postanejo vir odrešenja tudi za druge. Mislim, da to ljudi tudi najbolj privlači, da lahko daš naprej izkušnje lastnega opotekanja. Potem pa je seveda potrebno tudi teoretično znanje, sama sem se zares usmerila v nekemične odvisnosti, se izobraževala, nabirala izkušnje in začutila, da res želim na tem področju delati, saj je tu bolečina ljudi zelo velika. Tudi v Sloveniji nas je že kar nekaj terapevtov, ki delujemo na tem področju.

Torej je osebna izkušnja lahko pomemben motivator?

Mislim, da je. Po drugi strani se pa tudi sama ne ukvarjam kar z vsemi »problemi«, ker določenih stvari pač ne vem in ne znam. Tudi ne sprejmem vsakogar, če začutim, da za tisto področje nisem kompetentna. Ali pa da jaz ne bom zmogla. Preusmerim jih tja, kjer vem, da bodo človeku mogli pomagati. Zelo dobro se mi zdi, da smo se začeli z nekaterimi zakonskimi in družinski terapevti povezovati in sodelovati, da zares pomagamo ljudem, ki iščejo pomoč. Ni vse v denarju in zaslužku, človečnost mora biti na prvem mestu. 

Vaša specializacija so tudi soodvisniški odnosi. Za kaj gre pri tem?

Soodvisnost je pogosto drugi konec iste palice. Na eni strani imamo odvisnika, ki je dejansko v odnosu zgolj s svojo odvisnostjo, na drugi strani pa partnerja, ki leze v ta partnerski odnos. Na ta način – da se ukvarja z reševanjem odvisnika, kontrolira njegovo vedenje in bi naredil vse, da bi se drugi počutil OK in tako ohranil odnos, ki »hrani« njegovo čustveno lakoto – partner rešuje predvsem svojo stisko in beži pred seboj in svojo bolečino. Oba bežita ven iz odnosa, nihče od njiju v resnici ni zmožen bližine in pristne povezanosti. Vsak ima svojo »drogo«, ki mu pomaga uravnavati čustveni sistem.

 

natasa ropret02

"Soodvisnost je pogosto drugi konec iste palice."

Kakšne medosebne odnose v splošnem živijo zasvojene osebe?

Edini »odnos«, ki ga je odvisnik v aktivnem izživljanju sposoben navezati, je z odnos z odvisnostjo, pa naj gre za steklenico, ekran, internet ali kocko. Lahko se sicer slepijo, da so v intimnem odnosu in povezani s partnerjem ali domačimi, ampak v resnici je njihov fokus drugje. Sposobnost za bližino je kot lakmusov papir, s pomočjo katerega lahko preveriš, kje si. Prav tako nemoč ter nesposobnost kontrole. Odvisnik se slepi, da še ima nadzor nad tem, kar počne, in da se lahko ustavi, če bi želel. Prelomna točka in prvi korak k okrevanju je zato doživetje in priznanje nemoči, spoznanje, da si pogorel na celi črti in da je tvoje življenje postalo neobvladljivo.

Odvisnost od seksualnosti se pogosto povezuje tudi z drugimi zasvojenostmi. Zakaj?

Ja, raziskave kažejo, da je hkratni sistem zasvojenosti pogost. Odvisnik si vedno želi podaljšati trajanje izživljanja in svoje telo neprestano dvigovati na raven hipervzburjenosti – biti stalno pod dozo hormonov, stresa, tesnobnosti in anksioznosti. Ker je vsaka zasvojenost progresivne narave (in po tem se zasvojenost loči od neke kompulzije, ki lahko po določenem časi tudi izzveni), je toleranca vedno večja, zato je potreben povečan obseg vedenja za isti nivo omame. Tako kot pri alkoholu. In včasih en način ne »zadane« več dovolj.

Za kakšne kombinacije na primer gre?

Pogosto je kombiniranje s kemičnimi zasvojenostmi. Brala sem raziskave o pogostosti uporabe npr. kristalne mete, zaradi katere se lahko zasvojeni tri dni skupaj spolno izživljajo, saj jim vmes ni treba spati. V osnovi je kemična odvisnost tista, ki služi seksualni.

Pogosto ena vrsta odvisnosti zgolj napeljuje k temu, da se grem lahko izživet na področju spolnosti. Primer: sram, krivdo in napetost zaradi prekomernega zadolževanja ali nakupovanja skušam potem utišati po zelo predvidljivem vzorcu in zdrsnem še na področju spolnosti.

Pogosto odvisnik v svoj vzorec vključi določeno tveganje ali situacije, ki v njem prebudijo (prvoten) strah. Primer: nekaj prepovedanega, lahko tudi nevarnega, tveganega samo še bolj stimulira strah in anksioznost ter poveča občutek vzburjenosti.

Ker lahko več zasvojenosti deluje sočasno in vzajemno ali se prekrivajo, mora terapevt dobro poznati celoten sistem delovanja odvisnosti. Ko ga začneš pri posamezniku "luščiti" in greš z njim v globino, šele vidiš, od česa vse mora »abstinirati«, da se sploh lahko začne terapevtski proces.

Je proces odvajanja drugačen kot pri kemičnih odvisnostih?

Zasvojenemu s spolnostjo ni potrebno na trg, da bi kupil drogo, saj so njegova droga njegovi hormoni.

Res gre tudi tu za proces odvajanja. A ni toliko drugačen kot predvsem težji, pravijo, da celo težji kot pri odvajanju od kokaina. Nevronske povezave v glavi je potrebno preusmeriti nazaj na stare tirnice, a svojemu telesu in mislim je težko ubežati. Zlasti, ker veš, da je dovolj le nekaj sekund fantaziranja, da sprožiš naval hormonov v možganih. Pri kemičnih zasvojenostih lahko človeka zapreš v inkubacijsko sobo, v kateri se telo izčisti. Zasvojenemu s spolnostjo pa ni potrebno na trg, da bi kupil drogo, saj so njegova droga njegovi hormoni. V stisko ga lahko spravi že dotik miške, plakati z izrecno pornografsko vsebino, določene spletne strani ali fizični kraji, kjer se je nekoč izživljal. Pravimo jih sprožilci. Da se možgani »očistijo« že skoraj avtomatične stimulacije in naravnajo na stare tirnice, je potrebnih vsaj 6 mesecev popolne vzdržnosti od odvisniškega vedenja in praks. Nekateri se odločijo tudi za terapevtski celibat – vzdržnost od vsakršne spolnosti.

Torej gre pri nekemičnih zasvojenostih tudi na nek način za »kemično« zasvojenost, le da snov ne prihaja od zunaj, ampak od znotraj?

Ja, pravzaprav človek zalogo droge stalno nosi v sebi in najhuje je, da jo lahko v trenutku sproži, pa še »zastonj« je. A cena, ki jo v resnici plača, je ogromna, posledice so lahko strahovite, če se pravočasno ne ustavi.

Kako in koliko časa sploh poteka zdravljenje seksualne odvisnosti?

To je dolgotrajen proces. Če nekdo pričakuje, da se bo »pozdravil« v 14 dneh ali 3 mesecih, je to tipično odvisniška izjava – želim instant recept, pri katerem se mi spet ne bo treba potruditi. Ne, teorija pravi: vsaj 3-5 let, lahko se potegne tudi do 7 let. Praksa to potrjuje. Gre za dolgotrajno okrevanje; v enem trenutku niti ne govorimo več o abstinenci, ampak o treznosti, ki postane način življenja. Jaz pravim, da je vsak dan potrebno narediti nekaj pozitivnega za svojo treznost. Nekateri se odločijo za terapevtski proces zdravljenja, vzporedno s podpornimi skupinami. Lahko tudi samo za eno od tega, a izkazalo se je, da najbolje deluje kombinacija obojega.

A kako sploh abstinirati?

Detoksikacija možganov se začne z abstinenco. To pomeni, da se je potrebno ustaviti in zdržati. Pogoste so tudi močne, ampak res močne abstinenčne krize. Nekateri so pripovedovali, da so se kar tresli, po glavi so se jim podile nore, obsesivne misli, kako bi spet pobegnili v svet seksualnosti. To je res stresno, da si včasih ne moremo niti zamisliti. Ti ljudje so res heroji, kaj vse zmorejo prenesti in trpeti, da bi pridobili nazaj trezno glavo in pogled. Včasih je treba iti do konca.

 

frustrated-man

"Detoksikacija možganov se začne z abstinenco. To pomeni, da se je potrebno ustaviti in zdržati."

Lahko se zgodijo tudi zdrsi ali recidivi nazaj v zasvojenost; takrat se je treba čim prej postaviti nazaj na noge in se vrniti v program okrevanja. Odvisnost ti dobesedno ugrabi možgane, ki mrzlično iščejo vedno nove način za omamljanje. Zato je treba odstraniti vse načine, ki za nekoga predstavljajo njegov način izživljanja. Običajno je potrebno leto ali leto in pol, da zasvojeni doseže abstinenco.

Poskrbeti je treba tudi za telo. Poleg napora in stresa, ki ga abstinenca zahteva, je potrebno vzljubiti nazaj svoje telo, kateremu je odvisnik obrnil hrbet in ga zanemarjal. Zdaj pa ga je potrebno okrepiti nazaj, kar vključuje: preventivne zdravniške preglede (za spolno prenosljive bolezni, avtoimune bolezni, psihosomatska obolenja), nov način življenja, šport, več počitka, zmanjšanje stresa … Človek se mora naučiti skrbeti zase.

Mnogi seksualni impulzi iz okolice človeku pri okrevanju verjetno niso v pomoč …

Ne. Prav zato je tako žalostno, da je naša družba nasičena s seksualnimi dražljaji. Povsod, kamor greste, vas bombardirajo – reklame, filmi, revije, glasba, moda, internetni portali, oglasni panoji. Tudi na radiu, zlasti na komercialnih postajah, spretno tržijo »seksualiziran govor« za pridobivanje poslušalcev. Prav tako danes ni več potrebno hoditi na skrivaj v trgovino po material s pornografsko vsebine. Dejstvo je, da bodo možgani, nasičeni s pornografsko vsebino, te dražljaje iskali tudi zunaj, v realnem svetu. In ni jih težko najti. In, verjemite, tudi zelo težko gredo ven iz glave. Dobesedno se vžgejo v naše možgane, še posebej v razvijajoče se možgane mladih. Prikličete jih lahko takoj, v nekaj sekundah. Tudi vsebine izpred nekaj let se vam lahko v trenutku »zapeljejo« pred oči. Ravno zaradi tega je abstinenca od tega toliko težja.

Kaj se recimo v odvisniku zgodi ob nekem dražljaju z ulice?

En sam jumbo plakat lahko v njem v nekaj sekundah sproži naval hormonov. Zato je tako žalostno, da je naša družba nasičena s seksualnimi dražljaji.

En sam jumbo plakat lahko v njem v nekaj sekundah sproži naval hormonov, spolno se vzburi in je osredotočen samo na eno – iti se ga »zadet«. Zlasti, kadar je v »slabi koži« in če je zloraba pornografije njegov vzorec izživljanja. Kaj je razlika med »zdravim«, ki se tudi lahko spolno vzburi ob sekulariziranem plakatu, in odvisnikom? Odvisnikovi možgani spolno vzburjenje povežejo z bolečino! Vklopijo se povsem drugi centri v možgani: še enkrat, ne centri za užitek in ugodje, ampak bolečino. To je ta »biokemična« avtocesta, o kateri ves čas govorim. Govorimo o pravilu treh sekund - tri sekunde ima namreč časa, da preusmeri svoj fokus in prekine ta tok misli, podob in občutij, ki so se sprožile. Drugače bo poiskal način, kako se bo zadel. In potem mu bo žal. Vedno ti je žal. Ta val in iskanje dražljajev se lahko stopnjuje še nekaj ur. Zato človek rabi socialno mrežo ljudi, ki vedno za njegovo bolezen in en klic je lahko dovolj, da se ta tok prekine. Čeprav si »odvisniški del« tega niti slučajno ne želi, ker ne bo dobil tistega, po čemer najbolj hlepi.

Za preusmeritev misli preštevamo na prste ali ponavljamo abecedo v obratnem vrstnem redu. Nekateri molijo molitev za umirjenost. Včasih je potrebno iti na kolena in prositi v teh trenutkih nemoči za moč, da se to dogajanje v glavi neha. Potrebno se je opremiti z različnimi tehnikami, ki jim rečemo orodja okrevanja, da bi se lahko odzvali v trenutku, ko v možganih še nimajo zalitega prednjega dela možganov, kjer imamo dostop do zdravega razuma in se še lahko ustavimo.

Gre pa za velike napore ... 

Da, izredne, ti ljudje res trpijo. Nekoč mi je nekdo rekel, da je to na neki način sodobno mučeništvo. In ljudje so pripravljeni narediti ogromno, da bi se iz tega izvlekli. Saj praktično druge poti iz zasvojenosti ni – abstinenca in sprejeti tiste dele sebe, od katerih bežimo.

Pogovor se nadaljuje (v 2. delu bo podrobneje predstavljen odnos družbe do seksualnih zasvojenosti, pomen podpornih skupin, vloga partnerjev in pomen duhovnosti) ...

Foto: iskreni.net, imagebasket.net

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.

Čudovita princesa (9 do 12 let)

marec - maj 2020

Ljubljana, Celje, Koper, Sveti Duh, Nova Gorica,
Kobarid