»Če bi bil zasvojen, bi bil najraje s seksom!« Ali res?

Torek, 12. november 2013, 5:00
Image
sex-addiction
Pogosto slišimo stavek: »Če bi bil zasvojen, bi bil najraje s seksom.« Zasvojeni s seksualnostjo v okrevanju se nikoli ne šalijo na ta račun; med njimi je čutiti veliko željo, da nihče ne bi trpel zaradi zasvojenosti, kot so oni.

O zasvojenosti s seksualnostjo govorimo, ko so prisotni: kompulzivnost, obsesija, nadaljevanje z vedenjem kljub škodljivim posledicam ter povišan nivo tolerance.

Zasvojenost s seksualnostjo uvrščamo med t. i. ne-kemične zasvojenosti, ki predstavljajo zasvojenosti brez zaužitja kemičnih snovi. Pri kemičnih zasvojenosti oseba zlorablja lastnosti kemične snovi, da bi dosegla omamno stanje. Prav tako kot kemične substance lahko tudi disfunkcionalna rutinska vedenja povzročijo spremembo razpoloženja in kemičnega ravnovesja v možganih zasvojenega. Kako? Zasvojeni dobesedno nosijo v sebi zaloge droge – z različnimi rituali in vedenji lahko sprožijo nevrokemični odziv v možganih (povečano sprožanje dopamina, adrenalina, oksitocina, serotonina in endorfinov), kar posledično povzroči spremenjeno stanje zavesti.  

Da lahko govorimo o zasvojenosti s seksualnostjo, je potrebna prisotnost štirih elementov: kompulzivnosti, obsesiji, nadaljevanja z vedenjem kljub škodljivim posledicam ter povišanega nivoja tolerance – zasvojeni potrebuje vedno več ponovitev vedenja za dosego istega učinka omame. Pri tem je potrebno biti pozoren na vzorec, ki ga zasvojeni zasleduje, in ne na količino seksualnega vedenja! Takšno seksualno kompulzivno vedenje v celoti prevzame nadzor nad posameznikovim življenjem. Seks postane prioriteta, pomembnejša od družine, prijateljev, dela in lastnih vrednot.

Beg pred bolečino v svet omame

S kompulzivnimi rutinskimi vedenji zasvojeni uravnava svoj čustveni svet in beži pred potlačeno žalostjo, sramom, strahom in jezo.

S kompulzivnimi rutinskimi vedenji (npr. motnje hranjenja, patološko hazardiranja, zasvojenost z internetom, odvisnost od nakupovanja in odnosov, kompulzivnega trošenja in zadolževanja, deloholizma …) zasvojeni uravnava svoj čustveni svet in beži pred potlačeno žalostjo, sramom, strahom in jezo. Ravno seksualnost nosi v sebi naboj, s katerim lahko zasvojeni sprosti notranjo napetost in tesnobo.

In kaj je tisto, kar zasvojenega žene v popolnoma neracionalno vedenje, ki si ga resnično želi prekiniti, a ne zmore – da obdan s krivdo in sramom ostaja ujet v začaranem krogu seksualnega izživljanja (angl. acting out) in kontrole (angl. acting in)?

Zasvojenost s seksualnostjo služi zgolj enemu namenu – potlačiti neprijetne spomine, ki silijo v zavest in so preveč boleči, da bi se zasvojeni zmogel z njimi soočiti. Številne raziskave navajajo, da je bila večina zasvojenih s seksualnostjo spolno, telesno in čustveno zlorabljena. Globlje kot zloraba otroka pa zareže travma zapuščanja in zanemarjanja v otroštvu, o kateri poročajo številni zasvojeni.

Intimen partnerski odnos terja od posameznika, da razkrije svojo pristnost in resničnost, kar posledično pomeni začutiti najglobljo bolečino. Včasih pa je bolečina prevelika, da bi se posameznik zmogel z njo soočili, in strah, da bi vse znova podoživel, prevelik. Tako je lažje poseči po omami, ki nudi lažno rešitev za resnično bolečino.

 


Realnost zasvojenih s seksualnostjo

Nezdravljena zasvojenost s seksualnostjo terja visok davek in pušča za seboj posledice, ki se kažejo na telesni (zdravstvene težave, nezaželene nosečnosti in njihova prekinitev, okužbe s spolno prenosljivimi boleznimi, samopoškodovanje, fizična izčrpanost …), čustveni (samomorilne misli, poskusi samomora, obup, občutek dvojnega življenja, izguba stika z realnostjo, nezmožnost intimnega odnosa s partnerjem, ravnanje proti osebnim vrednotam in prepričanjem, sram in krivda, izolacija) in duhovni ravni (notranja praznina, občutek odtujenosti, izguba stika z Bogom, občutki zapuščenosti s strani Boga, izguba vere).

Poleg tega ne smemo zanemariti posledic, ki prizadenejo družine zasvojenih (prevare, izguba partnerja, ločitev, ogrožanje blagostanja družine, finančni zlomi …), njihovo poklicno pot (izguba službe, degradacija na delovnem mestu, izguba spoštovanja sodelavcev) ter težave na področju zakonodaje (aretacije, tožbe, pripor, kraje ali poneverbe zaradi seksualnega vedenja).

Zasvojenost in strah pred bližino

Zasvojenost s seksualnostjo je v samem bistvu motnja v intimnosti, kajti bližina je za zasvojenega ogrožajoča.

V resnici vsi zasvojeni s seksualnostjo nosijo v sebi globoko hrepenenje po intimi, bližini in pristnem dotiku, ne glede na to, kako daleč so zabredli v seksualnem izživljanju, uporabili lastna in tuja telesa, da bi pobegnili pred lastno bolečo realnostjo ali pa dovolili, da so jih drugi zlorabili za ceno seksualnega užitka. Zato je zasvojenost s seksualnostjo v samem bistvu motnja v intimnosti, kajti bližina je za zasvojenega ogrožajoča (kar je vidna posledica zlorab in zanemarjanja). Namesto ljubezni, nežnosti, dotika, potrditve in naklonjenosti se zasvojeni zadovolji zgolj z nadomestki za pristno ljubezen in intimo ter priganja lastno telo v skrajnosti, da bi proizvedlo tisto, kar naj bi sicer predstavljal zdrav partnerski odnos.

Potrebno je poudariti, da zasvojenost s seksualnostjo nudi lažno intimo in lažno rešitev za legitimne potrebe posameznika. Poganja jo bolečina in osamljenost in ne užitek, kot si mnogi predstavljajo! Seksualnost nadomešča krik srca po intimnem odnosu s seboj, z drugimi in z Bogom.

Dejstvo pa ostaja, da zasvojensko seksualno vedenje ne opravičuje nikogar. Vsak mora za svoje vedenje prevzeti odgovornost in si poiskati ustrezno pomoč, ki mu bo pomagala najti zdrav način soočanja z lastnimi čustvi.

 

Mag. Nataša Ropret je zakonska in družinska terapevtka, ki deluje na področju ne-kemičnih zasvojenosti v okviru terapevtskega Inštituta Addictiva. 

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.

Čudovita princesa (9 do 12 let)

marec - maj 2020

Ljubljana, Celje, Koper, Sveti Duh, Nova Gorica,
Kobarid