Bo letošnja božična večerja še en popoln meni »zmozgane« mame?

Eva Strajnar
Ponedeljek, 23. december 2019, 5:00
Image
Se vam ob besedni zvezi božična večerja na misel prikrade pospravljen dom, miren pogovor, odlična hrana in dobra družba? Pa imate majhne otroke? Naj vam »popolna« slika ne pokvari božičnega večera. Že v naprej se pripravite, da je z otroki nekoliko drugače. Še vedno lepo, a drugače.

Moji otroci večkrat rečejo, da je december najboljši mesec v letu. Pada sneg, večeri so dolgi pa še največ daril dobijo. »Si lahko predstavljaš, mami, celo več kot za rojstni dan«. Ja, prav res popoln mesec, si mislim. Z mojega vidika je slika drugačna. December, brrrr, tisti mrzli mesec, pred katerim včasih kar malo trepetam. Vsa dodatna logistika zaradi slabega vremena, nastopi, božični bazarji, dobri možje, zaključek leta v službi … Včasih se mi zdi, da samo tekamo sem in tja in čakamo, da končno pride 25. 12., ko se začne mirnejše obdobje.

Cin, cin, cin zvončki pojejo

V hitenju in zaključevanju leta kar naenkrat mine advent in pred nami je eden najlepših dni v letu – božični večer. Še iz svoje mladosti se spomnim, kako sem ga komaj čakala. Smrekica in petje ob njej, vonj po kadilu in dobra večerja. Oh, prav vsa čarobnost in mir sta se strnila v teh nekaj večernih ur.

Morda prav zaradi teh slik iz otroštva včasih mislimo, da mora biti na božični večer vse popolno.

Prvih nekaj let, ko še nisva imela otrok, sva z možem to »popolno« sliko lahko ohranjala. Pospravila sva stanovanje, pripravila večerjo s petimi hodi in uživala ob poslušanju božičnih pesmi.

Pričakovanja, pričakovanja

Potem pa so prišli otroci. Kar naenkrat je zmanjkalo časa za vse. Da bi pospravili, da bi okrasili smrekico, da bi v miru skuhali. Razbiti okraski pod smrekico, umazana tla, zažgana pečenka, zvečer pa je namesto pesmi dom preglasil otroški jok.

Popolni meniji bodo že dobili svojo priložnost. Naj jo letos dobijo vaši malčki. S spočito in zadovoljno mamo.

Otrok ne bi zamenjala za nič na svetu. Tudi božičnih večerov z njimi ne. A ti so, vsaj meni, predstavljali velik stres. Namesto zamišljene idile nepopolna resničnost.

V čem je bila največja težava? Sploh ne v otrocih. Temveč v moji glavi. Ki je gojila prevelika pričakovanja in idilične slike. Že pred nekaj leti pa se je to spremenilo. Samo drugače smo morali oblikovati naš večer.

Moja družina, moja tradicija

Najprej sem morala svojo glavo naravnati na pravo smer. Spustiti nekatera pričakovanja in se otresti nekaterih tradicij, ki sem jih bila navajena. Ne da niso bile lepe. Ali da niso dobro služile moji prvotni družini. A vsaka družina je nekaj posebnega. In prav je, da ima tudi svoje posebne tradicije.

V naši smo ukinili pospravljanje hiše na božični večer. Če je že potrebno biti živčen, bodimo živčni nekaj dni prej. S tem smo umaknili enega močnih dejavnikov prepira.

Več časa, ki nam je ta dan na voljo, raje posvetimo temu, da skupaj okrasimo smrekico in pripravimo jaslice. Rišemo, barvamo, režemo … Vsak sodeluje. Ati, ki je idejni vodja projekta, skupaj z otroki tudi rezbari, žaga, struži. Ob tem pojemo in poslušamo božične pesmi.

Tudi nakupe opravimo prej, da imamo že vse pripravljeno.

Božična večerja je postala nova tradicija

Pa večerja? Ko sem doumela, da ni nujno, da je to nekaj prav posebnega in popolnega, se je od mene umaknila tudi živčnost. Prej sem kuhala kaj, kar je bilo res eksotično in primerno božičnemu večeru. Pa smo bili na koncu, kljub odlični hrani, vsi živčni in sitni.

Pa smo se zmenili z otroki, da je božična večerja odraz naše družine. Da lahko vsak prispeva k njen in pove, kaj je njemu najljubše. Tako na listke napišemo vse »dele« večerje – mrzla predjed, topla predjed, glavna jed, pijača, sladica. Vsak otrok izžreba svojega in potem določi, kaj želi jesti. Tisto, kar je njemu najljubše.

Otroci so preprosta bitja. Hitro so zadovoljni in jim zlahka lahko ustrežeš. Saj je res, da se je zgodilo, da smo imeli na meniju tople kruhke, palačinke in nato za sladico še čokoladni fondi. A njihove oči so žarele. Jaz sem imela celo manj dela kot po navadi, oni pa so si to večerjo zapomnili veliko bolj kot vse moje umetnine.

Zdaj vsako leto čakajo, kdaj bodo lahko izbrali svojo večerjo.

Tudi nepopolno ostane v spominu

Naj ne bo božična večerja še en popoln meni zmozgane mame. Spomnimo se bistva – božični večer je tisti čas, ko v miru in veselju skupaj ustvarjamo spomine. Pogosto nam ostanejo tisti, ki morda sploh niso tako popolni, a so naši. Pristni in topli.

Tudi letos imamo priložnost, da jih ustvarimo. Naredimo si sebi prijeten dom in si olajšajmo ta dan. Na prvem mestu naj bo naša družina. Majhni otroci hitro zrastejo. Popolni meniji bodo že dobili svojo priložnost. Naj jo letos dobijo vaši malčki. S spočito in zadovoljno mamo.

foto: storyblocks.com

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.