3 Nam Bog izkazuje usmiljenje samo, če ga prosimo?

Uredništvo iskreni.net
Petek, 8. marec 2019, 1:00
Image
milost
Najbrž ne. Ampak zakaj je potem treba prositi, izražati svoje želje in čutenja, svojo stisko?

S postnimi sklepi je približno tako kot z novoletnimi zaobljubami: na začetku smo vsi navdušeni in motivirani, a potem se hitro zgodi, da je duh sicer voljan, a telo slabotno.

Sta si zadala za sklep tega posta, da se bosta več pogovarjala? Ali več in bolj redno molila?

Karel Gržan ima v današnjem prispevki preprost recept. Je lažje, kot se nam morda zdi na prvi pogled (in s človeškimi očmi)!

Vprašanje za pogovor med zakoncema

  • Se zavedava, da je pogovor z Bogom in pogovor med nama najprej ozaveščanje, da nisem sam, nisva sama?
  • Kako bi se lahko pogovarjala med seboj in molila k Bogu bolj v duhu drž, o katerih govori Karel Gržan?

Besedilo za premišljevanje

Usmiljeni kakor Oče je torej geslo svetega leta. V usmiljenju imamo dokaz za to, kako nas Bog ljubi. Daje se vsega, za vedno, zastonj, in ne da bi kaj zahteval v zameno. Pride nam na pomoč, ko ga pokličemo. Lepo je, da se vsakodnevna molitev Cerkve začne z besedami: »O Bog, ozri se name in me poslušaj. Gospod, pridi in mi pomagaj« (Ps 70,2). Pomoč, ki jo pokličemo, je že prvi korak Božjega usmiljenja do nas. On nas prihaja rešit iz slabotnosti, v kateri živimo. Njegova pomoč pa je v tem, da dojamemo njegovo navzočnost in njegovo bližino. Ko se nas dan za dnem dotika njegovo sočutje, lahko tudi mi postajamo sočutni do vseh.

Papež Frančišek: Obličje usmiljenja, 14.Foto: examiner.com

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.

Čudovita princesa (9. do 12.)

4. oktober 2019 ob 17.30

Ljubljana, Slovenj Gradec, Sveti duh, Nova Gorica, Maribor,
Cerklje na Gorenjskem