26 »Človek si. Vreden si, da živiš.«

Uredništvo iskreni.net
Četrtek, 4. april 2019, 1:00
Image
dostojanstvo
V postni akciji nadaljujemo naša srečanja s pričevalko – nekdanjo zapornico. Danes je spregovorila o tem, kaj ji je v zaporu pomenila vera.

Njeno pričevanje nam bo v spodbudo, da se ustavimo ob nedeljskem evangeliju – priliki o izgubljenem sinu, čaka pa nas tudi izziv, da naredimo simbolno gesto z našimi zakonskimi prstani.

Vprašanje za pogovor med zakoncema

  • Danes vaju spodbujamo, da ob pričevanju vzameta v roke evangelij pretekle nedelje, morda najlepši svetopisemski odlomek o Božjemu usmiljenju – priliko o izgubljenem sinu.
  • V pričevanju je omenila podobo »prstka«, ki ji ga je ponudil duhovnik, ki se je spustil k njej, da bi jo spodbudil in povedal, da je vredna. V priliki o izgubljenem sinu pa oče to izrazi s podobo prstana, ki ga nadene sinu.
  • Preden bosta prebrala svetopisemski odlomek, snemita prstana in ju položita na mizo. Ob besedah »dajte mu prstan na roko« drug drugemu nadenita poročna prstana.
  • Po branju si podelita, kaj vaju je nagovorilo v odlomku. Povejta si, kaj za vaju pomeni drugega sprejemati, mu odpuščati ter mu govoriti, da je vreden, dragocen- vse to, kar sta prej simbolni izrazila, ko sta si nadela prstana.

Besedilo za premišljevanje

In rekel je: »Neki človek je imel dva sina. Mlajši med njima je rekel očetu: ›Oče, daj mi delež premoženja, ki mi pripada!‹ In razdelil jima je imetje. Čez nekaj dni je mlajši sin spravil vse stvari skupaj in odpotoval v daljno deželo. Tam je z razuzdanim življenjem pognal svoje premoženje. Ko je vse zapravil, je v tisti deželi nastala huda lakota in začel je trpeti pomanjkanje. Šel je in se pridružil nekemu meščanu tiste dežele, ki ga je poslal na svoje posestvo past svinje. Želel se je nasititi z rožiči, ki so jih jedle svinje, pa mu jih nihče ni dal. Šel je vase in dejal: ›Koliko najemnikov mojega očeta ima kruha v obilju, jaz pa tukaj umiram od lakote. Vstal bom in šel k očetu in mu rekel: Oče, grešil sem zoper nebo in pred teboj. Nisem več vreden, da bi se imenoval tvoj sin. Vzemi me za enega od svojih najemnikov.‹ In vstal je ter šel k očetu. Ko je bil še daleč, ga je oče zagledal in se ga usmilil; pritekel je, ga objel in poljubil. Sin mu je rekel: ›Oče, grešil sem zoper nebo in pred teboj. Nisem več vreden, da bi se imenoval tvoj sin.‹ Oče pa je naročil svojim služabnikom: ›Brž prinesite najboljše oblačilo in ga oblecite! Dajte mu prstan na roko in sandale na noge! Pripeljite pitano tele in ga zakoljite ter jejmo in se veselimo! Ta moj sin je bil namreč mrtev in je oživel; bil je izgubljen in je najden.‹ In začeli so se veseliti.

Lk 15,11-2

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.