Ste mladi in se zavzemate za življenje? To je pismo za vas!

Mojca Koren Lapajne
Petek, 17. maj 2019, 12:43
Image
Objavljamo prevod ganljivega pisma, ki ga je napisala mama svoji hčerki po dogodkih, ki so se pred nekaj meseci odvijali na Pohodu za življenje v ZDA.

Po osrednjih medijih se je namreč razširila (lažna!) zgodba o posmehljivih belskih najstnikih iz katoliške šole, ki naj bi obkolili in nato nadlegovali starejšega ameriškega domorodca, prav tako udeleženca dogodka. Več o tem si lahko preberete tukaj.


Draga moja hči,

Nate mislim, odkar sem prvič videla video o fantih iz Covingtona. Stiska me, ko pomislim, kako se bo njihovo podtaknjeno nesprejemljivo obnašanje uporabilo za žalitev in zmerjanje mladih kot si ti, ki bodo šli na kakšen Pohod za življenje (March for Life). Ali, v tvojem primeru, za poniževanje tistih, ki komaj čakajo, da gredo na Pohod za življenje.

Nato ponovno z bolečino v srcu pomislim nate, ko mediji objavijo celotno ozadje zgodbe. To ni temeljilo zgolj na izjavah staroselca, na širjenju sovraštva med verniki ali na hitrosti obsojanja vernikov.

Pomislim nate, ko ljudje pravijo, da tem otrokom pravzaprav ni resnično mar za splavljene otroke, da gredo na Mislim, da bo najprijaznejši vzdevek, ki ti ga bodo nasprotniki nadeli, »dekle s spranimi možgani«.protest zgolj zato, ker so jih v to prisilili starši ali šola ali Cerkev. Da, drži, da smo vas starši mnoge dobesedno potisnili na vaš prvi 'pro-life' dogodek, toda bili ste še v vozičku in bolj kot vsak drug razlog, da ste bili tam, je bilo to zato, da ni bilo potrebno plačevati varuške.

Toda zelo dobro se spomnim tudi tebe osem let kasneje, ko si bila jezna in razočarana, ko ti nismo dovolili na neko 'pro-life' srečanje nesti tvojega izdelanega plakata (neuspešno sem ti poskušala dopovedati, da gre za molitveno podporo in ne za protest).

Spominjam se, kako razočarana si bila, ko na srednji šoli, kamor si se vpisala, ni bilo 'pro-life' kluba – zato si ga ustanovila sama. Spominjam se tvojih kljubovalnih pogledov, ko sem ti namignila, kako nesmiselno in brezplodno se je prepirati o splavu s tvojimi prijatelji preko spleta (pravzaprav prepirati se s komerkoli preko spleta).

Kot veš, po naravi nisem ravno aktivist, ni pa nobenega dvoma, da ti si. Dobra novica je, da so mladi aktivisti naši sodobni kulturni heroji. Slaba novica pa, da si ne bi mogla izbrati tematike, ki bi bila bolj neprijetna naši eliti. Zato mislim, da bo najprijaznejši vzdevek, ki ti ga bodo nasprotniki nadeli, »dekle s spranimi možgani«.

Živiš v obdobju, ko ni ravno varno povsod spregovoriti o tem, da ni v redu ubiti nerojenega otroka.Mislim nate, ko ljudje preko svojih tvitov sporočajo, da so tudi sami šli na proteste – samo za to, da so bili za nekaj dni opravičeni obiskovanja šole. O tem sploh ne dvomim! Mnogi mladi, ki jim daš izbiro med matematiko in avtobusnim prevozom na protest skupaj s prijatelji, bo izbralo slednje, a iz povsem drugih razlogov.

A hkrati je tudi veliko mladih, ki gredo na shode in proteste s trdnim prepričanjem v svojih srcih. To so tisti mladi, ki se na proteste vračajo s svojimi otroki. To so generacije mladih, zaradi katerih je Gibanje za življenje edinstven fenomen z najdaljšo tradicijo med protesti v zgodovini Amerike.

In tako mislim nate, ko ugleden verski mislec označi fanta na fotografiji kot nekoga, ki bi ga brez težav lahko pretepel, ki pravzaprav kar kliče po tem, da bi bil pretepen. In takrat pomislim na tvoj ljubki obraz in kako bi se lahko zdel razsvetljenim intelektualcem in ostalim neznancem takšen, da kar kliče po tem, da bi bil pretepen, če bi bila slučajno ujeta v objektiv v trenutku, ko bi se smejala na napačen način na napačni strani splošnega mnenja.

Bojim se, da morda sploh ne veš, proti čemu vse se boriš. In da te bo, ko boš spoznala, morda to povsem zlomilo. O vsem tem premišljujem o tvoji strasti in zaupanju, in ne morem si pomagati, da ne bi bila zate v skrbeh. Ne samo zato, ker bi lahko bila tarča množičnega napada uporabnikov socialnih omrežij, kajti to je žal strah vsake matere odraščajočega otroka v današnjem svetu. Ne, bojim se, ker vem, da se v tem boju soočaš z vsem, kar ima v današnjem času vpliv.

Živiš v obdobju zgodovine, ko so osrednji mediji na tvoji nasprotni strani, ko je političen sistem podkupljen, ko davkoplačevalci financiramo ustanove, ki opravljajo splave. V obdobju, ko seksualna revolucija dosega vrh (ali dno, kakor vzameš), in v obdobju, ko ni ravno varno povsod spregovoriti o tem, da ni v redu ubiti nerojenega otroka.

A kljub vsemu temu zagovarjaš najpomembnejše: resnico! To drži. Toda v propadajočem svetu resnica ni vedno dovolj, kar se kaže tudi kot ponavljajoči porazi v naši deželi, da bi se prepoznala človečnost vseh ljudi. In bojim se, da morda sploh ne veš, proti čemu vse se boriš. Da se morda sploh ne zavedaš, kako naporna je ta bitka. In da te bo, ko boš to spoznala, morda to povsem zlomilo. Kajti najhujša stvar, ki se ti lahko zgodi, žal nista zmerjanje in zasramovanje, čeprav bi te že pred tem rada močno obvarovala. Najhujša stvar, ki se ti lahko zgodi je to, da se boš morala naučiti zaščititi sebe in svoje srce z apatijo, cinizmom in brezbrižnostjo.

Borimo se, ker je boj za človeško življenje tega vreden, pa naj zmagamo ali zgubimo. Sedaj te prav lahko slišim, ko mi praviš: »Vem, mama.« Zato bom rekla samo še eno, zadnjo stvar. Tvoja generacija 'pro-life' aktivistov se je jasno odločila, da bo odpravila splav. Verjamem, da je to mogoče, in Bog ve, da molim za to, da vam uspe. Toda v te boje ne vstopamo, ker vemo, da bomo zmagali. Borimo se, ker je boj za človeško življenje tega vreden, pa naj zmagamo ali izgubimo. Kajti, čisto na koncu, je edina zmaga, ki jo držimo v rokah tista, s katero smo služili resnici. Tista, s katero smo se borili za svojo dušo.

Zdaj pa, draga moja, pojdi in jim pokaži!

Z ljubeznijo,

mama

Foto: lifenews.com

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.