O človekovih pravicah trobimo, a jih ne živimo

Torek, 10. december 2019, 5:00
Image
Danes je svetovni dan človekovih pravic.

10. decembra 1948 je bila v Parizu kot reakcija na grozodejstva druge svetovne vojne sprejeta splošna deklaracija človekovih pravic. Deklaracija je »skupen ideal vseh ljudstev in narodov« in  vsebuje seznam 30-ih človekovih pravic, ki pripadajo vsem ljudem sveta, brez kakršnekoli izjeme. 

Človekove pravice so univerzalne, večne in neodtujljive. Vsakemu izmed nas pripadajo že zgolj in samo zaradi naše človeške narave. Pri tem je prav priznanje prirojenega človeškega dostojanstva vsakega posameznika in njegovih enakih in neodtujljivih pravic temelj za svobodo, pravičnost in mir na svetu. 

Zgolj na papirju?

Si vedel/a? Ti to kaj pomeni? O tem sploh kdaj razmišljaš? Ali se ti zdi vse to bolj ali manj samoumevno? Mogoče na trenutke celo "zlajnano"?

Res je. Dandanes so človekove pravice opevane bolj kot kdajkoli prej v zgodovini. O tem, da so vsakomur izmed nas zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, Poleg tega imamo tudi veliko srečo, da živimo v prostoru in času precej velike blaginje, kjer se večina od nas na dnevni ravni ne sooča s posegi v naše najbolj temeljne pravice, ki bolijo že same po sebi.ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino, smo se vsi učili v šoli, pa tudi mediji o tem stalno nekaj govorijo in pišejo. Poleg tega imamo tudi veliko srečo, da živimo v prostoru in času precej velike blaginje, kjer se večina od nas na dnevni ravni ne sooča s posegi v naše najbolj temeljne pravice, ki bolijo že same po sebi.

Vendar pa še bolj kot vse to drži, da so človekove pravice daleč od samoumevnega in še bolj daleč od nečesa samega po sebi zagotovljenega. Človekove pravice so stalno in vsepovsod ogrožene. Za njihovo priznanje in spoštovanje se je treba ves čas truditi, marsikdaj celo boriti. Marsikje in marsikomu pa so tudi kršene. Prav danes, ta dan, to uro, to minuto. In ne. Ne le daleč proč od naših oči, na Bližnjem vzhodu, v Afriki, Srednji Ameriki, ampak tudi tukaj pri nas, v Sloveniji, v Evropi.

Kdaj so postale predmet zlorabe in manipulacije?

Morda je ravno tvoja soseda, ki je zanosila, »slučajno« tekom nosečnosti izgubila zaposlitev. Ali pa je bila fantu iz sosednje vasi z objavo njegove fotografije na omrežju brez njegovega soglasja kršena pravica do zasebnosti. Takšnih in drugačnih primerov bi lahko naštevali malo morje. Najbrž se je že vsak izmed nas soočil s kakšno manjšo ali večjo V egocentrično naravnani družbi, kjer vlada želja po oblasti, moči in uspehu, si pravice pač razlaga vsak v svojo korist.kršitvijo lastne pravice, pri čemer se po večini za vse ostale »nevpletene« kršitev zgodi dokaj neopazno in povsem mimogrede. Če že ne druge, pa neopazne prav za nikogar ne morejo ostati številne kršitve, ki jih je s seboj v košu k nam prinesla begunska kriza. Koliko očitne nestrpnosti, diskriminacij, poniževanj, trpinčenj in zlorab. Na trenutke se zdi, kot da nas zgodovina ni naučila ničesar in da lepe besede ostajajo samo na papirju. 

Še bolj žalostno in skrb vzbujajoče pa je dejstvo, da so človekove pravice pogosto, prepogosto tudi predmet zlorabe in manipulacije. Sredstvo za doseganje političnih in družbenih ciljev. Ciljev določenih interesnih skupin in manjšin, ki pod pretvezo sklicevanja na določeno človekovo pravico, želijo doseči svojo korist ne glede na naravo pravice, njen prvotni namen ter brez ozira na pravico drugega.

V egocentrično naravnani družbi, kjer vlada želja po oblasti, moči in uspehu, si pravice pač razlaga vsak v svojo korist. Pri tem pa premnogi pozabljajo, da nekaj kar je sicer pravno formalno pravilno, še ne pomeni, da je tudi moralno sprejemljivo oz. moralno nesporno. Pa vendar se dogaja prav to. Oblika začenja vladati nad vsebino. To pa žal na dolgi rok vodi v propad družbe.  Če na tem mestu omenim splav, evtanazijo, ideologijo LGBT in teorijo spola, je najbrž več kot dovolj.

Človekove pravice - odgovornost posameznika

Človekove pravice, ki ostajajo le na papirju in pri besedah so mrtve. Za svoje življenje potrebujejo dejanja in akcijo. In to je naloga vsakega izmed nas. Mene in tebe. Prav vsi smo namreč poklicani, da se v svojem povsem vsakdanjem življenju vadimo v sprejemanju, spoštovanju in ljubezni do bližnjega. Nič od tega ni namreč samoumevno. Zato se s hvaležnostjo v srcu in razsodnostjo v glavi skušajmo za človekove pravice zavzemati in jih tudi »živeti«. 

Naj živijo človekove pravice!

foto: storyblocks.com

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.