Na Nizozemskem dovolili evtanazijo dementnih oseb, ki se usmrtitvi fizično upirajo

Eva Markovič
Torek, 28. april 2020, 5:00
Image
Nizozemsko vrhovno sodišče je odločilo, da lahko zdravniki izvajajo evtanazijo pri bolnikih s hudo obliko demence le na podlagi njihove vnaprej izražene volje, tudi če kasneje ne kažejo več želje po smrti.

Gre za odmeven primer sojenja v primeru 74-letne bolnice, ki je predhodno napisala izjavo, da v primeru napredovane Alzheimerjeve bolezni želi, naj jo pred namestitvijo v negovalni dom evtanazirajo. V izjavi je zapisala, da želi čas svoje smrti določiti sama. A ko je bolezen napredovala, ni kazala več nobene želje po smrti. Njena zdravnica jo je s soglasjem in pomočjo družine kljub njenemu fizičnemu upiranju leta 2016 evtanazirala.

Bolnici so v kavo dali pomirjevalo, da je izgubila zavest. A kasneje se je zbudila in družinski člani so jo morali fizično držati, da ji je zdravnica vbrizgala smrtonosno injekcijo, saj se je bolnica temu fizično upirala.

Duševni bolniki nimajo več pravice, da bi si premislili

Demenca je ena od bolezni, pri kateri je evtanazija še posebej sporna, saj težko govorimo o bolnikovi avtonomni odločitvi. V primeru nizozemske bolnice je prišlo do obrata, ki ni redek: osebe z demenco ne kažejo več želje po smrti.

Nizozemska zdravnica je pred namestitvijo bolnice v negovalni dom ocenila, da je pravi čas za izvedbo evtanazije. S tem se je strinjala bolničina družina, čeprav bolnica svoje odločitve ni potrdila, kaj šele, da bi čas svoje smrti določila sama.

Na dan, ko so bolnico evtanazirali, so ji v kavo brez njene vednosti dali pomirjevalo, da je izgubila zavest. A kasneje se je zbudila in družinski člani so jo morali fizično držati, da ji je zdravnica vbrizgala smrtonosno injekcijo, saj se je bolnica temu fizično upirala.

Sodišče odločilo, da takšno ravnanje ni sporno

Tožilstvo je zoper zdravnico vložilo tožbo, češ da se z bolnico ni posvetovala, ali si je morda premislila. Nizozemsko vrhovno sodišče je na koncu odločilo, da zdravnica ni ravnala sporno. Še več, po novem, dopolnjenem zakonu lahko zdravnik pri ljudeh s hudo stopnjo demence izvede evtanazijo le na podlagi predhodno napisane prošnje. Zdravnik lahko ob soglasju dveh neodvisnih zdravnikov torej bolnika evtanazira, ne da bi ta potrdil svojo predhodno odločitev ali kazal željo po smrti.

Zakaj je evtanazija pri osebah z duševnimi motnjami tako sporna?

Mnenje dr. Matjaža Zwittra, onkologa in profesorja etike na Medicinski fakulteti v Mariboru ter avtorja knjige Pogovarjamo se o evtanaziji.

Zagovorniki evtanazije svoje stališče opirajo na dva ključna argumenta. Prvi je neznosno trpljenje, ki ga ni mogoče olajšati na drug način in zaradi katerega je nadaljevanje življenja hujše od takojšnje smrti. Drug argument je spoštovanje avtonomije posameznika, ki ima pravico odločati o svojem življenju in zato tudi o času svoje smrti.

Nedavna razsodba nizozemskega vrhovnega sodišča o zakonitosti izvedbe evtanazije za bolnico z demenco je očitno prezrla oba zgoraj navedena argumenta. Neznosno trpljenje je izrazito subjektivna okoliščina: ali je trpljenje res neznosno in ali je res hujše od takojšnje smrti, lahko izpove le oseba sama in to le za sedanje stanje, ne pa morda za vnaprej. Glede spoštovanja avtonomije pa se je sodišče naslonilo na vnaprej izraženo voljo. Takšna vnaprej izražena volja ni nikoli absolutna in za njeno veljavnost je ključno, da poskušamo preveriti, ali je ob času upoštevanja te volje oseba še vedno enakega mnenja. Prizadeta oseba se je upirala izvedbi evtanazije, kar jasno kaže, da si je glede želje po smrti premislila, da ni želela umreti in da ni občutila, da je njeno trpljenje hujše od nadaljevanja življenja.

Hvala vam!
Donacijska akcija je končana. Hvala vsem, ki ste nas podprli. Verjamemo, da bomo v prihodnjih dneh dosegli in presegli tudi zastavljen cilj.
0€
19.500€

95%

18.502€
Akcija se zaključi:
31.05.2020

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.