Morda ne veste, a vašim otrokom perejo možgane – v Ani z Zelene domačije gejevsko obarvali nekatere like

Eva Strajnar
Četrtek, 25. oktober 2018, 5:30
Image
Čeprav je družinski referendum padel in mnogi svarijo pred nevarnostmi t.i. teorije spola, se bitka med zagovorniki tradicionalnih vrednot in gejevskimi lobiji bije na dnevni ravni. Ob tem pa ostaja najpomembnejše vprašanje – kakšno stališče zavzemaš ti, dragi starš?

Tvoj otrok je vsakodnevno napaden z več koncev hkrati. Narediš kaj, ko se je potrebno boriti za svoje otroke? Ali se skriješ pod krinko strpnosti? Preveriš, kaj gleda, ali si preprosto vzameš nekaj časa zase, pa naj gleda, kar koli že. Se z otrokom pogovarjaš ali pustiš, da drugi oblikujejo njegov pogled?

Otroke naučimo, naj postavljajo vprašanja, naj razmišljajo, naj se sprašujejo.

Poglejmo, od kod si kot starši lahko še obetamo pomoč? Medtem ko bi starši pred nekaj leti zlahka računali na pomoč v šoli, otroke dandanes učijo, da je družina kakršenkoli sestavek nekaj oseb. Medtem ko včasih ni bilo televizije, danes po nekaj ur dnevno v risankah gledajo marsikaj, tudi to, da je junak tisti fantek, ki lahko postane ženska in s tem dobi super moči. Reklamni panoji večkrat odkrito propagirajo ljubezen med dvema moškima ali med dvema ženskama.

Mislimo, da so zaščitene tradicionalne zgodbe, ki smo jih brali sami? Ah, kje pa. Tudi tja so posegli. Se spomnite mladostnega branja Ane z Zelene domačije kanadske pisateljice Lucy Maud Montgomery? Neflix, multimilijarderska tv hiša, ki sprovede 700 serij letno, je s »svobodno« priredbo vsem poznane in ljube zgodbe Ane z Zelene domačije nekaj likov naredila gejevskih in za nameček dodala promiskuitetne prizore. Če otroci že gledajo klasiko, naj medtem vsaj spreminjajo svoje nadzore. Popolna zmaga zanje.

Za kaj sploh gre?

Zgodba o Ani z Zelene domačije je pripoved o siroti Anne Shirley, 11-letni deklici, ki so ji umrli starši in tako po nenavadnem spletu okoliščin pristane na Zeleni domačiji, ki jo upravljata ostarela sestra Marilla Cuthbert in njen brat Matthew. Anne na domačiji najde dolgo iskani dom in zgodba v mnogih slikovitih opisih in preko dogodivščin opisuje radovedno, radoživo in domišljije polno Anno in njeno novo življenje. Ana v knjigi sanja o tradicionalni romantični ljubezni, se kasneje tudi poroči, postane učiteljica in ima veliko družino. Knjiga je izšla leta 1908 in je klasičen otroški roman, ki od takrat naprej spremlja mnoge generacije po vsem svetu.  Prodanih je bilo več kot 50 milijonov izvodov in knjiga je prevedena v vsaj 36 jezikov.

Serija "Anne with the E"

Seveda je po takšni uspešnici sledilo snemanje filma in več nanizank. Kar je pravzaprav dobra novica. Le kdo si ne bi z veseljem ogledal serije, ki je posneta po priljubljeni knjigi? In mnoge priredbe so dejansko izpolnile pričakovanja gledalcev in se, bolj ali manj, držale izvirnika. A ko se je produkcije lotila ena največjih medijskih hiš v Ameriki, Netflix, ki ima po vsem svetu več kot 137 milijonov naročnikov, tudi klasika ni več to, kar je bila. V priredbo so namensko dodali homoseksualne like in prizore, ki jih pisateljica leta 1908 še v sanjah ne bi zapisala. 

Včasih je nujno potrebno reči bobu bob. Ker jabolko bo zmeraj jabolko. Ne glede na to, da ga bo nekdo želel imenovati pomaranča.

Serija Netflix z naslovom Anne z E je pravkar začela svojo drugo sezono. Epizode so malček razvlečene, a dokaj prijetne – vsaj do druge, že v tretji pa se Anne, njena prijateljica Diana Berry in fant po imenu Cole udeležijo srečanja na domu Dianine tete Josephine. Izkaže se, da je to zabava "queer soiree", kjer so v središču moški, oblečeni kot naličene ženske, ter ženske, oblečene kot moški. Vse to bi še nekako prenesli, če v seriji ne bi dodali pike na i, ko se Anne obrne k prijateljici Diani in reče: »Ali ni to najbolj čudovita skupina ljudi?« Si predstavljate reakcijo vašega otroka, ki bi pri enajstih videl moške oblečene v ženske ali obratno? Kakšna bi dejansko bila šele reakcija deklice v 19. stoletju?

Tudi preko zgodb otroku oblikujemo pogled

V enem izmed naslednjih prizorov, ki poteka v spalnici tete Josephine, Anne opazuje roman na nočni omarici, ki ga je brala Gertrude, prijateljica tete Josephine. Ko Anne vpraša, zakaj je še tam, saj je Gertrude umrla, ji Josephine pove, da je knjiga ostala kar tam, kjer jo je Gertrude pustila. Anne razmišlja o tem in doda: »To je najbrž zato, kot si rekla, ker sta bili na svoj način poročeni.« »Da,« odgovori Josephine. Diana, ki se počuti nelagodno zaradi odkritja odnosa njene tete z Gertrude, pove Anni, da se ji zdi njuna ljubezenska afera "nenaravna".

Toda deček Cole, ki je umetno ustvarjen lik prav za to televizijsko serijo, jo pokara: "Če je teta končno spoznala nekoga, ki jo razume in tolaži, ker je bila vse življenje nesrečna in zlomljena, ali ne bi mogli biti srečni z njo?"

Kasneje deček Cole teti Josephine prizna, da je sam kot ona in Gertrude. Josephine mu odgovori: »Pred sabo imaš srečno življenje.«

Kakšno pa je naše stališče?

In če ste ob tem pomislili: »Ah takšen je pač svet, ne komplicirajmo.«, lahko napišem, da ste tudi sami podlegli vsemu skupaj. Svet je takšen, kot ga ustvarjamo mi. Sami pišemo, kakšen bo in vsak prispeva svoj delček k temu, v kakšnem okolju bodo rasli naši otroci. Morda se nam zdi naš delež neznaten, a mnogo neznatnih delcev je tista sila, ki kroji usodo.

Nehajmo se skrivati za krinko »strpnosti« in stavkom »saj bo že kako«. S tem, ko smo postali starši, smo pristali tudi na to, da bomo svojega otroka ščitili pred slabimi vplivi. In namensko razbijanje vsega, kar je še v naši mladosti veljajo za sveto, so slabi vplivi.

Zato preverimo, kateri filmi in risanke zadaj skrivajo kakršnokoli agendo. Ker na prvi videz povsem nedolžno sprejemanje vsega, kar vidimo, kmalu lahko preraste v vrednote in vrednote prerastejo v dejanja. 

Starši moramo otroka naučiti, kako živeti v tem svetu

Res je, živimo v svetu, kakršen je in nemogoče se je izogniti vsemu, kar prihaja in meša vrednote v naših glavah. Zato je še kako pomembno, da otroke naučimo, naj postavljajo vprašanja, naj razmišljajo, naj se sprašujejo o idejah in osebah, s katerimi se srečujejo. Mi pa smo dolžni, da jim pomagamo odkrivati resnico.

Čeprav je resnica morda včasih boleča, jo je potrebno sprejeti. In o njej učiti otroke. Direktno. Brez olepševanja. Ker jabolko bo zmeraj jabolko. Ne glede na to, da ga bo nekdo želel imenovati pomaranča. Včasih je nujno potrebno reči bobu bob. Ker le tako lahko otroku vzpostavimo zdrav sistem vrednot.

 

Foto: vailrealtynj.com

 

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.