Bivši satanist: Halloween, prvotno krščanski praznik, je danes praznik okultizma

Darja Ovsenik
Petek, 30. oktober 2015, 5:31
Image
Zachary King1
Zachary King ni oseba, s katero bi lahko lahkotno poklepetal. Ko vstopiš v njegovo življenjsko zgodbo, te zmrazi in hkrati navduši.

Ko sem brala o njem, se mi je vedno bolj dozdevalo, da berem znanstveno fantastiko o nekom, ki je zašel v satanizem in doživel stvari, ob katerih sem se spraševala: Ali je vse to sploh res oziroma sploh mogoče?

Zachary je danes vnet katoličan, a pot do njegovega spreobrnenja je bila zares hudičeva, v prenesenem in dobesednem pomenu.

Iskreno in odprto je za iskreni.net spregovoril o svojem srečanju z okultizmom kot otrok, 26 letih vključenosti v satanistične združbe, svojem spreobrnjenju, pasteh in ukanah sodobne družbe za vzgojo otrok, noči čarovnic, splavih …

S satanizmom ste se srečali precej zgodaj: kot otrok sicer s klicanjem duhov, a vas je ta svet hitro potegnil vase in pri 13 ste že bili del njihove organizacije. Nam opišete te začetke?

Z okultnim sem se srečal po znani »igrici«, ki se jo igra mnogo otrok: Sovražim te, krvava Marija. Njen namen je, da privabi strašljiv obraz na ogledalo. Ta »igrica« je pravzaprav urok, ki povzroči, da se manifestira demonski obraz. Ko sem jo igral in uspešno privabil to pojavo, sem spoznal, da je nadnaravno resnično. Prav tako sem igral videoigro Dungeons and Dragons (Grajske ječe in zmaji, op. a.). Vedno bolj me je zanimala magija in takrat je bilo v to igrico vgrajeno tudi nadnaravno, okultno. Odločil sem se, da te uroke preizkusim tudi doma in odkril, da so zelo uspešni, še posebej ko sem sočasno klical hudiča.

Predstavili so me skupini ljudi, ki je prav tako verjela, da je čarovnija resnična in so igrali igro Dungeons and Dragons. Ta skupina je začela vplivati name, da sem se spoznal s spolnostjo in drogami ter mi pomagala, da sem se spoznal z okultnim. Šele kasneje sem ugotovil, da je skupina pravzaprav satanistična združba, ki so me vabili, naj se jim pridružim in so namerno uničevali mojo nedolžnost. Mislil sem, da se le zabavam. Vse to se je začelo, ko sem bil star 10 let.

Zakaj se vam zdi, da vas je tako posrkalo? Kakšno vlogo je pri tem odigrala vaša družina oz. vzgoja, odnosi v njej?

Bil sem precej prepuščen sam sebi. Moji starši so  zelo veliko delali, stalno so bili v službi. Oče je bil zelo strog in nedostopen,  mati pa je bila, da bi to kompenzirala, zelo popustljiva in mi je dovolila početi vse, kar pa ni ravno koristno za zelo uravnoteženo otroštvo.

Ko sem bil star 11 let, me je spolno zlorabila učiteljica. Počutil sem se nemočnega in ko sem se začel ukvarjati z okultnim, sem sem počutil močnega.

Ko sem bil star 11 let, me je spolno zlorabila učiteljica. Počutil sem se nemočnega in ko sem se začel ukvarjati z okultnim, sem sem počutil močnega. Povzročilo je, da  sem čutil, da prevzemam nadzor nad svojim življenjem. In seveda me je skupina, ki sem se ji priključil, vpeljala v stvari, ki si jih želi skoraj vsak deček: nič reda – lahko sem gledal vsak film, ki sem si ga zaželel, igral video igrice, vzbudili so mi zanimanje za pornografijo in spolnost, končal pa sem v zasvojenosti z drogami in alkoholom. Premlad in preneumen, da bi spoznal, da sem bil pravzaprav suženj teh stvari.

Potem ste bili 26 let pripadnik satanistične cerkve, v imenu katere ste opravljali tudi obredne splave in uničevali cerkvene skupnosti. Ko sem prebirala te stvari, sploh nisem mogla verjeti, da berem nekaj, kar je resnično, in se vprašala, ali je to v resnici prisotno v naši družbi ali ne gre vseeno za malce pretiravanja.

Hudiča zanimajo le stvari, ki lahko škodujejo Bogu. Satan strastno sovraži ljudi in ve, da je najboljša pot do tega, da manipulira z njimi in jih rani … Ker nas Bog tako globoko ljubi kot svoje lastne otroke. Hudič nas želi ponižati in povzročiti, da se plazimo v umazaniji. In kdor je hudiču blizu, se bo počutil vedno bolj umazanega in vključenega v vse, kar je zlega. Hudič pogosto »nagradi« grozovita zla dejanja.

Namen obrednih splavov (to so namerni splavi, pri katerih je udeležen čarovnik in so izvedeni po predpisanem obredu, posvečenemu hudiču, op. a.) je, da za urok, ki ga delamo, dosežemo moč v okultnem. Hudič ima zelo rad splav, ker uničuje čistost, preliva kri v žrtvovanju človeškega bitja, povzroči, da mati ubije svojega lastnega otroka in to grozo bo pogosto nagradil s tem, da bo urok močnejši in uspešnejši. Ko ljudje izvršujejo ta urok, pogosto tudi kanibalistično pojedo otroka, da povečajo uspeh in njegovo ogabno naravo.

Veliko ljudi v naši civilizaciji in medijih poveličuje in romantizira satanizem ali »sklene pogodbo s hudičem« v zameno za slavo ali bogastvo. Toda njihova predstava o blišču in slavi je zvijača in past. Pozabljajo, da je hudič tisti, ki se je spomnil vsake strašne slabe stvari, pedofilije, zlorabe, nasilja, hinavščine, sadizma, umora, mučenja. Ne dela nam uslug, le želi nas prepričati, da mu damo svojo svobodno voljo, da nas lahko še bolj rani.

 

Zachary King2

Razdiranje cerkvenih skupnosti je prav tako del tega, ker dlje ko nekoga oddaljiš od Boga, lažje ga je dokončno odtrgati. Več je poti, kako razdreti cerkveno skupnost, jaz sem uporabil klevetanje. Razširil sem govorice in manipuliral z ljudmi na zelo posebne načine, da sem dosegel, da so se zgražali nad svojo cerkveno skupnostjo in jo zapustili – in jih tako odtrgal od vere.

Ko govorimo o satanizmu, nam neke splošne debate kaj hitro dajo zaključke, da so to bolj kot ne neki odkloni od družbe, zreli za psihiatra, ne pa nekaj resnično prisotnega, nekaj, kar je organizirano in vodeno. Kako ste doživeli satanizem in njegove organizacijske strukture?

Veliko ljudi v naši civilizaciji in medijih poveličuje in romantizira satanizem ali »sklene pogodbo s hudičem« v zameno za slavo ali bogastvo.

Seveda so klišeji o satanizmu – najstnik ubije psa na pokopališču ali kaj podobnega. Toda pravzaprav je bil kult, ki sem mu pripadal, zelo velik in zelo dobro organiziran. Vsak izmed njih je bil profesionalec in mnogi so imeli politični vpliv. Zdravniki, pravniki … Izobraženi bogati ljudje, ki želijo spremeniti svet v hudičevo korist. Odtrgati religijo od morale.

So oni poskrbeli tudi za to, da ste od tega živeli?

Niso mi plačali tako, kot so plačane običajne službe. Toda imel sem zelo udobno uživaško življenje. Kar je tudi pomenilo, da nisem imel nič svojega, ko sem jih zapustil.

Danes poskrbijo tudi za to, da se ljudje povzpnejo med slavne ali da tam obstanejo. Ni neznano, da je mnogo znanih pevcev in igralcev del satanističnih organizacij. Nam lahko kaj več poveste o tem?

Mnogo ljudi, ki se pridružijo tem organizacijam, ni nujno, da spoznajo, v kaj se podajajo in pravzaprav ne verujejo v hudiča. Toda vejo, da ljudje z denarjem in vplivom v družbi pripadajo temu kultu in da če se jim pridružijo, bodo lahko uspešni, ne glede na to, kaj jim uspeh pomeni.

Kot sem že prej  omenil – veliko ljudi ima zelo romatično predstavo o hudiču ali »prodajanju svoje duše« za slavo. Ko si udeležen, delaš za hudiča in pomagaš poriniti hudičeve načrte v družbo, da se v njej uveljavljajo. Bistvo je, da si vse bolj ponižan in pri tem s sabo vlečeš navzdol še čim več drugih. Uspeh, za katerega mislijo, da ga bodo dosegli, se obrne v izpraznjenost in odvisnost od drog ter raznovrstne ponižujoče stvari, ki jih kult želi, da jih počneš. Vse v zameno za denar in slavo. Kar vsekakor ni recept za srečo in zadovoljstvo.

Ogledala sem si tudi videospot pevke Pink, za katerega ste rekli, da je v njem prikazana konkretna podoba hudiča. Ampak ta pop kultura je prisotna povsod, gledajo jo tudi naši otroci. Kaj lahko starši naredimo, da jih obvarujemo pred tem, če predpostavimo, da smo poslani v prav ta in tak svet, kot je?

Ta podoba ni podoba hudiča, ampak podoba moje nekdanje funkcije v satanistični cerkvi. Kot »visoki čarovnik« sem se v bistvu tako oblačil. Presenetilo me je, da sem videl visokega čarovnika, ki so ga tako  odprto in očitno pokazali svetu, kako izvaja urok, saj je bil sicer njegov položaj zelo skrivnosten.

V tem svetu je včasih zelo težko krmariti, saj hudič na tako zelo različne načine vpliva na nas.

V tem svetu je včasih zelo težko krmariti, saj hudič na tako zelo različne načine vpliva na nas. Toda ljudi opozarjamo, naj bodo zelo previdni, ko gre za medije. Zelo lahko je prepoznati in se izogniti očitnim stvarem, kot sta black metal (zvrst glasbe, op. a.) ali pornografija. Kaj pa popularna glasba ali filmi, ki poveličujejo spolnost pred poroko, homoseksualnost, uporabo drog, nasilje, promiskuiteto, okultizem in splošno prevlado sebičnosti? Ljudem je pogosto samoumevno, da v njihovih priljubljenih oddajah nastopajo ljudje, ki živijo na koruzi in to prikazujejo kot popolnoma v redu in normalno. Ali priljubljeni liki, ki živijo odprto homoseksualno življenje, kot bi bilo to popolnoma moralno in celo herojsko in te stvari nam prikazujejo v t. i. »družinam prijaznih« filmih.

Poskrbite, da vaši otroci vejo, zakaj so katoličani … Ni dovolj, da jih v nedeljo jemljete s sabo k maši, ker če razumejo, zakaj je učenje Cerkve resnica, se bodo lažje postavili po robu nemoralnosti naše družbe. Bodite pozorni, s kom vaši otroci preživljajo svoj čas. V času pred in v adolescenci je to še posebej pomembno, ker je nanje veliko lažje vplivati in z njimi manipulirati. Morajo razumeti, zakaj ne počnemo stvari, ki so sprejemljive v naši kulturi … Pornografija in samozadovoljevanje, spolni odnosi pred poroko in homoseksualnost jemljemo kot normalno in naravno, a so v resnici slabe in nas trgajo od Boga. Za povrh vsega tega pa nas mora skrbeti še o okultnem in new ageu.

Bodite vključeni v življenje svojih otrok in pozorni nanje ter njihova zanimanja. Vi ste njihovi starši, vi ste družina. Bodite vključeni in blizu svojim otrokom.

Potem pa je prišlo čudežno leto 2008, ko ste se spreobrnili. Kako se je zgodilo?

Organiziran satanizem sem zapustil leta 2008, sem pa še vedno prakticiral okultizem. Delal sem v trgovini z nakitom in ko sem neki ženski prodal par zlatih uhanov, je čutila, da jo Sveti Duh nagovarja, naj mi da čudodelno svetinjo. Rekla je: »Blagoslovljena Mati te kliče v svojo vojsko.« Pojma nisem imel, kdo je Blagoslovljena Mati … Vzgojen sem bil kot protestant in nisem nikoli poznal pobožnosti do Naše Gospe. Najprej sem sklepal, da je govorila o nekakšnem ženskem poganskem božanskem kultu.

Bodite vključeni v življenje svojih otrok in pozorni nanje ter njihova zanimanja. Vi ste njihovi starši, vi ste družina.

V trenutku, ko sem svetinjo v trgovini prijel v roke, je vse okrog mene izginilo in ženska je stala pred mano, mi povedala vse moje grehe, o mojem obupnem življenju in mi rekla, da so stvari, ki sem jih počel, zlo. Na koncu je ponovila: »Blagoslovljena Mati te kliče v svojo vojsko.« Ko sem to slišal, je Sveti Duh v moje srce izlil spoznanje in sem vedel, kdo je Blagoslovljena Mati … Je Devica Marija, Božja mati. V tistem trenutku se mi je prikazala in me nežno obrnila okrog, za mano pa je stal Jezus Kristus. Izpustil sem svetinjico in bil sem spet v trgovini.

Čeprav sem se obdal z vsem zlom in nadnaravnim, je bila to najbolj močna in pretresljiva stvar, ki se mi je kdaj koli zgodila. Spreobrnil sem se v trenutku. Ženska, ki mi je dala svetinjico, je še vedno stala tam, svojo hčerko je poslala v avto, da je prinesla veliko nakupovalno vrečo, polno katoliškega materiala, rožnih vencev, knjig, letakov, celo katekizem. Takoj zatem sem začel obiskovati katoliško mašo in ko sem se poučil o adoraciji pred Najsvetejšim, sem začel vsak dan zahajati v krajevno cerkev k adoraciji.

Kako pa gledate nazaj na vse to svoje življenje? Nevernemu človeku je zagotovo uganka, ko bere o vas, kako lahko živite s tako težo dejanj, ki ste jih storili.

Ne bom rekel, da se mi je bilo lahko ukvarjati s spomini in nočnimi morami svojega življenja. Če skoraj vse svoje otroštvo in odraslo dobo preživite tako, da počnete grozne stvari, to ne odide kar tako.  A ob moji spreobrnitvi mi je bilo dano videti pobožnost Božjega usmiljenja in sv. Faustine, kar mi je zelo pomagalo. Toliko je svetnikov, ki so imeli grozno ali pa težko življenje, pa jih je Bog preobrazil. Če me lahko uporabi kot svoje orodje za rešitev drugih, sem ves njegov in popolnoma odprt za vse, kar želi storiti po meni.

Vem tudi, da hudič zelo rad človeka napada tako,  da ga prepričuje, da mu grehi ne morejo biti odpuščeni ali pa, da ne more iskati Boga.  Kadar hudič doseže, da se počutim tako, si še bolj prizadevam za Boga in se zatečem pod Marijin plašč, da me tolaži in varuje. Bog vse stvari obrne v svojo slavo, če mu s svojo svobodno voljo damo možnost. Torej vsa hudobija, ki sem jo živel, vsaka past, v katero sem padel in vse napake, ki sem jih naredil … Svoje izkušnje lahko uporabim za to, da ljudem pokažem, kakšne so pasti in kje so nastavljene, da ne bi tudi oni naredili istih stvari.

 

Zachary King3

Na splošno se mi zdi, da o zlu, še bolj konkretno o hudiču zelo neradi govorimo, ga ne poimenujemo, zdi se nam pregrobo … Se vam ne zdi, da mu s tem, ko ga zanikamo, pravzaprav damo legitimiteto?

Prav gotovo. Saj je prav hudič avtor ideje, da ga bomo priklicali, če bomo le govorili o zlu ali ga celo imenovali. To idejo je spustil med nas, da bi nas prestrašil. Nasprotno, spraviti ga moramo na plano, na svetlo. To je eden prvih korakov, da ga lahko premagamo. On namreč rad dela na skrivaj. Ne smemo pozabiti, da je samo ustvarjeno bitje. Lahko sicer naredi zelo veliko groznih stvari. A Bog je naš Oče. Bog nas ljubi. Skrbi za nas in je neskončno močnejši od hudiča.

Hudič je kot črv. Koga se bojite? Omare ali mizarja, ki jo izdela? Lahko sicer doživimo napad hudiča ali demonov, a to je dobro. Hudiča hočemo vznemirjati, saj če ga, to pomeni, da ugajamo Bogu, našemu ljubljenemu Očetu. Živimo za večnost in našo večnost določa to, kar storimo tukaj in zdaj.

Približuje se 31. oktober. Tudi Slovenijo je v zadnjih letih preplavil iz ZDA uvoženi praznik noč čarovnic ali Halloween. Pa je res samo to – skomercializirani praznik izrezanih buč in zabave?

Sem proti Halloweenu. Čeprav naj bi bil katoliški praznik, sta ga satanizem in naša zahodna kultura vsega prepredla, da je postal nekaj slabega. Postal je nekakšen praznik okultizma.

Sem proti Halloweenu. Čeprav naj bi bil katoliški praznik, sta ga satanizem in naša zahodna kultura vsega prepredla, da je postal nekaj slabega. Postal je nekakšen praznik okultizma … Na ta dan je izrečenih veliko urokov, dogajajo se žrtvovanja ljudi in živali. Slavijo se vse slabe stvari. In v nasprotju z vsemi drugimi katoliškimi prazniki način, kako naša zahodna družba praznuje noč čarovnic, ni prav nič  podoben čemu Božjemju. Ljudem služi kot povod za razuzdanost, pijanost. Če hočemo v praznovanje noči čarovnic spet umestiti Boga, priporočam, naj ljudje obhajajo praznik vseh svetnikov. Naj otroke oblečejo v njihove priljubljene svetnike in prirejajo praznovanja s sladkimi prigrizki, a naj slavijo Boga in naj ne pozabijo, čemu je praznik v resnici namenjen.

Pravzaprav so se vsi glavni krščanski prazniki v sekularizirani Evropi ohranili, a so bolj kot v znamenju njihovega izvornega pomena v znamenju praznovanja družine, zbrane okrog dobro obložene mize.

Mislim, da bi vsaka urejena krščanska družina morala zagotoviti, da te praznike obhaja tako, kot je njihov namen. Truditi se moramo, da ne izgubimo izpred oči Jezusa in razloga za praznovanje. Posvetno usmerjena družba ima pač rada zabave, dobro hrano in ljubečo družino …  Vse to so prijetne stvari, ki same po sebi seveda niso slabe, vendar ima naše praznovanje svoj razlog. Praznujemo, ker ljubimo Boga in se trudimo prepoznavati darove, ki nam jih je dal.

V Sloveniji bomo 1. novembra zaključili z akcijo 40 dni za življenje (molitve in posta za prenehanje opravljanja umetnih splavov pred nekaterimi slovenskimi porodnišnicami). Imeli ste izkušnjo s takimi molivci še v času, ko ste bili med satanisti. Bili ste na poti na kliniko, kjer ste nameravali z ekipo opraviti obredni splav. Kaj se je zgodilo?

Do takrat sploh nikoli še nisem slišal nikogar, ki bi molil rožni venec, zato mi je zvenel čudno. Mnoge obredne splave opravijo, ko ženska rojeva in je otrok v porodnem kanalu. Ko pa so ti ljudje molili in sem skušal opraviti splav*, otroka nisem mogel zatipati … Čutil sem to žensko, toda v njej ni bilo ničesar! Tudi prisotni zdravnik je skušal otipati otroka … Oni ga bilo! Ves čas je ženska vpila in prepričevala, da otrok prihaja, mi pa nismo mogli ničesar storiti. Končno smo zaslišali neki zvok, pogledali dol in otrok je bil na tleh, živ. Takrat ga nismo ubili, ker je bila združba, v katero sem se zapletel, zelo previdna in se je v takih primerih strogo držala zakonov. No, ne glede na to, splava dejansko nismo mogli opraviti, bilo je čudno in čudežno.

Obrednih splavov Zachary King ni opravljal v praksi (torej ni bil tisti, ki bi izvedel samo proceduro). Obredni splavi kot rituali zelo natančno določajo, kaj morajo prisotni narediti in izreči, njegova vloga je bila, da je na roke dobil nekaj krvi, bodisi otrokove bodisi materine, zdravnik pa je dokončal postopek.

Foto: lifesitenews.com, somatemps.me, interris.it

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.

Kako biti sočuten in odločen starš uporniškemu najstniku?

22. do 24. november 2019

Stella Maris,
Strunjan

Čudovita princesa (9 do 12 let)

22. november 2019 ob 17.30

Maribor, Kobarid,
Ljubljana