15 nasvetov za starše otrok s posebnimi potrebami

Tilen Mlakar
Petek, 7. februar 2014, 5:00
Image
special-needs-sibling
Otrok s posebnimi potrebami v življenje svojih staršev prinaša veliko veselja in ljubezni, a ne bi bili pošteni, če ne bi ovrednotili tudi tiste temnejše in napornejše plati medalje.

Dejstvo je, da se življenje staršev otrok s posebnimi potrebami pogosto precej razlikuje od življenja drugih staršev. Najprej je tu precej večja odvisnost otroka od svojih staršev, zaradi katere potrebuje precej več pozornosti, skrbi in časa za obiske zdravnikov, terapevtov, za delanje vaj ipd. Še dosti bolj pa zna biti naporno ob vsem dogajanju ostati psihološko trden in ne izgubiti upanja.

Navajamo 15 nasvetov staršem otrok s posebnimi potrebami, kakor jih je zapisala klinična psihologinja in sama mama otroka s posebnimi potrebami, dr. Darla Clayton.

1. Niste sami.

Življenje staršev otrok s posebnimi potrebami se pogosto precej razlikuje od življenja drugih staršev.

Morda ne obstaja nihče drug, ki bi imel otroka s točno takšno kombinacijo simptomov kot vi, toda obstajajo ljudje s podobnimi izzivi. Poiščite jih. Ti ljudje lahko postanejo čudoviti prijatelji, v težkih trenutkih pa drug drugemu nudite oporo in pomoč. Pri tem lahko pridejo prav sodobni pripomočki, kakršen je Facebook.

2. Tudi vi si zaslužite, da drugi kdaj poskrbijo za vas.

Skrb za druge 24 ur na dan je vaš način življenja. A kljub temu še vedno potrebujete in si zaslužite, da drugi kdaj poskrbijo za vas. Tudi če to pomeni, da vsake toliko časa poprosite prijatelje in sorodnike za skuhan obrok ali da greste na zmenek, masažo ali karkoli drugega, v čemer uživate. Karkoli, kar vam daje občutek, da ste nekaj posebnega, in v čemer se lahko prepustite skrbi drugih. Vredni ste je!

3. Niste popolni in s tem ni nič narobe!

Nihče ni popoln. Vsi delamo napake, vprašanje pa je, kako se z njimi soočamo. Lahko se vrtimo v začaranem krogu samoobtoževanja in razočaranosti nad samimi sabo, lahko pa se poberemo in gremo naprej. Ko zamudite na sestanek, za katerega ste bili prepričani, da bo v torek in ne v ponedeljek, pomislite, če niste imeli morda dobrega razloga za pomoto. Morda je imel vaš otrok slab dan in je potreboval še več vaše pozornosti, kdo ve. Tudi če se zaradi napake požrete, situacije ne boste spremenili, zato se poskusite premakniti naprej, novim izzivom naproti.

4. Ste pravi super junak.

Biti starš je težka naloga. Biti starš otroka s posebnimi potrebami pa je posebno težka naloga. Morda ne preskočite stavbe in ne tečete hitreje od izstreljene krogle, a zato niste nič manj pomemben super junak. Vsak dan se spopadate in premagujete ovire, ki bi se drugim staršem (kaj šele vsem drugim ljudem) zdele nepremagljive. Svojemu otroku raztezate zategnjene mišice, skrbite, da vzame vsa zdravila, in mu dajete injekcije. Držite ga, ko ga med bolečim pregledom zagrabi panika. Obvladujete njegove vzpone in padce. Spodbujate ga, da dela stvari, za katere so zdravniki trdili, da jih ne bo nikoli osvojil, vendar vi zaradi tega niste obupali. In pri vsem tem ohranjate zdravo pamet. Ste terapevt, medicinska sestra, zdravnik, prijatelj in zaupnik. Niste navaden starš.

5. Terapija naj bo igra in igra naj bo terapija.

Za otroke je terapija igra in igra terapija. Vsaj tista, za katero želimo, da bo uspešna.

Za otroke je terapija igra in igra terapija. Vsaj tista, za katero želimo, da bo uspešna. Najboljši terapevti vedno najdejo načine, da otroku tudi najzahtevnejše vaje, ki bi se jim sicer upiral, predstavijo kot zanimivo igro. Hkrati imajo tudi dejavnosti, ki jih še zdaleč ne pojmujemo za terapijo, terapevtske učinke. Športne igre, miselne igre, družabne igre … Otrok lahko od njih odnese precej več kot le zabavo.

6. Vzemite si čas in uživajte s svojimi otroki.

Super starši (t. j. starši otrok s posebnimi potrebami) ste navadno zelo zaposleni in imate vse natančno načrtovano. A čeprav je vse v vašem planerju pomembno, je pomembno tudi, da si vzamete čas za igro, smeh, otročjost in uživanje z vašimi otroki. Berite jim, crkljajte se z njimi, počnite z njimi to, kar jim je pomembno. Ustvarite spomine izven bolnišničnih zidov.

 


7. Sprejeti boste morali srce parajoče odločitve.

Pred vami so še gotovo boleče odločitve, ki ne bodo ponudile nobene dobre izbire ali pravilnega odgovora. Zaupajte si, da delate vse v svoji moči v dobro svojega otroka ter da boste dali vse od sebe. Kljub temu bo kakšna odločitev napačna, ne glede na število neprespanih noči in prebranih knjig. In ne pozabite svojih občutkov zaupati tistim, ki vas razumejo.

8. Vzgoja otroka posebnimi potrebami je kot maraton.

Za tistega, ki želi zmagati na maratonu, ni odmorov. Če želi ostati v tekmi, mora jesti, piti in celo opravljati potrebo kar med tekom. Toda vaš maraton se ne bo končal že čez nekaj ur, ampak se bo nadaljeval še dolga leta. Zato ne pozabite, da vam ni potrebno zmagati – dovolj je, da pridete do cilja. Zato tecite maraton, a kot tisti, ki se spotoma ustavi, na kratko spočije in prigrizne. Podarite si trenutke, ko boste sami zase, tudi če so kratki.

9. Ne izgubite samega sebe.

Podarite si trenutke, ko boste sami zase, tudi če so kratki.

Ne pustite, da bi otrok s posebnimi potrebami preoblikoval vašo identiteto. Da ste starš otroka s posebnimi potrebami, je del vaše identitete, toda naj ne postane vaša celotna identitete. Ko vse svoje življenje, socialne stike in delo osredotočimo na svojega otroka in njegove potrebe, zlahka izgubimo samega sebe. Zato poiščite stvari v vašem življenju, v katerih uživate - kozarček vina, konjiček, kratko razvajanje …

10. Ohranite smisel za humor.

Vsak od nas je občutljiv na nekatere besede ali besedne zveze. Pogovorne fraze, kot je npr. »skoraj me je kap«, so še kako neprijetne za starše, katerih otroci so dejansko doživeli možgansko kap. Vseeno si skušajte ozaveščati, da vas ljudje s takšnimi pripombami ne želijo užaliti ali vznemiriti. V nasprotnem primeru lahko na postanete tako preobčutljivi, da se vas ljudje začnejo izogibati.

11. Veselite se malih stvari!

Veselite in hvalite se z dosežki vašega otroka, ki so za druge morda majhni, zanj pa ogromni! Otroci s posebnimi potrebami se razvijajo z lastnim tempom. Mnogo veščin se naučijo pozno ali jih sploh nikoli ne obvladajo. Prvi premik prsta, stavek, nasmeh, objem … Za katerikoli mejnik že gre – delite ga s tistimi, ki imajo radi vas in vašega otroka.

 


12. Ne dovolite, da bi vas potrli "normalni" starši.

Staršem otrok s posebnimi potrebami vam od drugih staršev ni lahko slišati, kako njihov šest mesecev mlajši otrok že hodi, vaš pa še ne. Ali se soočiti s sicer dobronamernim tujcem, ki ga zanima, zakaj se vaš dvoletnik plazi po ritki, namesto da bi hodil naokoli. Zapomnite si, da tem ljudem manjka poznanje konteksta, v katerega ste sami sicer nenehno vpeti. Pojasnite, poučite, bodite potrpežljivi in ozaveščajte vse tiste, ki ne razumejo. In ne pozabite, tudi "normalni" starši imajo pravico, da se hvalijo. Njihov ponos na dosežke njihovega otroka ni mišljen kot poniževanje vašega čudovitega "pobalina".

13. Ne primerjajte.

Vsak otrok s posebnimi potrebami je edinstven, ima svojstvene izzive in se razvija v svojem ritmu.

Če mejnik v razvoju ni dosežen, ko si mislite, da bi moral biti, se vsekakor posvetujte z otrokovim zdravnikom. Nasprotno pa vam bo primerjanje z bratci in sestricami, s sovrstniki v vrtcu ali celo z otroki z enako boleznijo le redko prineslo olajšanje. Vaš otrok je edinstven, ima svojstvene izzive in se razvija v svojem ritmu.

14. Vzemite si čas za svoj zakon.

Zakonski odnos terja trdo delo, tako kot starševstvo. Čeprav nas še posebej otroci s posebnimi potrebami radi popolnoma okupirajo, si odtrgajte čas tudi za sozakonca. Vse preizkušnje boste prestali dosti lažje, če boste ohranjali ljubeč in zaupen zakonski odnos. Zato ne pozabite najti tudi trenutkov brez otrok, ko se bosta s sozakoncem lahko popolnoma posvetila drug drugemu.

15. Zaupajte svojim instinktom.

Vi ste tisti, ki svojega otroka poznate najbolje. Zdravniki, učitelji in terapevti so lahko odlični strokovnjaki, toda če se ne počutite slišane ali če potrebe vašega otroka niso izpolnjene, je popolnoma smiselno, da zaprosite za drugo mnenje. Ne bojte se boriti za svojega otroka in njegove potrebe. Strokovnjaki so lahko specialisti na svojih področjih, toda le vi ste specialist za vašega otroka.

Povzeto po: themobilityresource.com

Priporočamo v branje: Deklica, ki je presegla vsa pričakovanja

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.

Čudovita princesa (9. do 12.)

4. oktober 2019 ob 17.30

Ljubljana, Slovenj Gradec, Sveti duh, Nova Gorica, Maribor,
Cerklje na Gorenjskem