Zakaj želi vse več staršev otroka v šolo poslati eno leto kasneje?

Eva Markovič
Sreda, 6. februar 2019, 5:30
Image
Začeli so se vpisi v prvi razred, ob čemer se vse več staršev sprašuje, ali je njihov otrok dovolj zrel za šolo. Da številni dvomijo o smiselnosti začetka šolanja s šestimi leti, priča število prošenj za odlog vpisa, ki je iz leta v leto višje.

Zgodbo o tem, kako se je prvi razred devetletke, ki je bil zasnovan kot blag prehod med vrtcem in šolo, spremenil v intenziven učni proces z vse obsežnejšimi učnimi cilji, poznamo vsi. Otroci morajo danes osvojiti več znanja, kot so ga morali še pred nekaj leti, učitelje priganjajo učni načrti, časa za igro zmanjkuje, učitelji in otroci so pod pritiskom. So krivi preobsežni učni cilji ali šestletniki za šolo preprosto niso zreli?

So otroci pri šestih letih zreli za šolo?

Otroci so pri šestih letih vsekakor zreli za učenje, saj je vedoželjnost ena njihovih temeljnih lastnosti. Vprašanje pa je, ali je prvi razred, kot ga poznamo v večini slovenskih šol, idealno okolje, v katerem lahko otroci razvijajo svoje potenciale.

»Šestletni otroci so v šoli utrujeni,« pravi Melita, učiteljica prvega razreda na eni izmed ljubljanskih osnovnih šol. »Opoldne se nekateri uležejo na blazine in počivajo. Namesto da bi bila igra in gibanje osnova, je čas zanju zelo omejen. Tempo je enostavno prehud. Učitelji se trudimo, da učenje poteka čimbolj spontano, a zaradi vse snovi, ki jo moramo obdelati, si ne moremo privoščiti, da bi preveč zaostajali. Za povprečnega otroka je prvi razred naporen, otroci, ki so počasnejši, pa imajo toliko več težav.«

Učijo se brati in pisati, ne znajo pa se sami obleči

Učitelji opozarjajo na absurdno situacijo, da morajo prvošolce učiti brati, pisati in računati, ob tem da številni med njimi niso osvojili osnovnih življenjskih veščin. »Vsako leto imamo več učencev, ki si ne znajo zavezati čevljev in zapeti bunde,« pravi učiteljica Melita. »Poleg tega imajo velike težave s fino, grobo in grafomotoriko. Ne znajo pravilno držati barvice, ne znajo rezati s škarjami, težave imajo z izgovarjanjem različnih glasov (r, šumniki, sičniki). Namesto da bi urili vse našteto, moramo z njimi izpolnjevati cilje, ki jim niso dorasli. Če otrok še vedno riše glavonožce, ga nima smisla učiti črk!«

V tujini učitelji opozarjajo celo na to, da v šolo prihaja vse več otrok v plenicah. A tudi pri nas žal ni več samoumevno, da se mora znati šolar sam urediti na stranišču.

Odlog šolanja – daljše otroštvo?

Težav prvošolcev, od katerih se vsako leto zahteva več, se zavedajo tudi starši, o čemer priča skokovit porast prošenj za odlog šolanja. Vse več staršev se namreč odloči, da otroka v šolo vpiše leto dni kasneje. Delež takšnih otrok se je v zadnjem desetletju podvojil, otrok, ki bodo s šolanjem začeli kasneje, pa je v letošnjem šolskem letu skoraj 10 %.

 Vir: žurnal24

»Oba otroka sta rojena jeseni,« pravi Mija, mama dveh otrok. »Prvorojenca smo po običajnem postopku vpisali v prvi razred, saj si je v šolo želel, poleg tega se nam ni zdel manj zrel od vrstnikov. Pri drugem tega ne bomo ponovili. Prvi razred ni tak, kot so nam ga predstavljali, občutek imam, da so otrokom ukradli eno leto otroštva. Vem, da sin ne bo čisto nič zamudil, če gre v šolo eno leto kasneje, saj se bo medtem uril v drugih veščinah in spotoma osvajal znanje ter se imel predvsem čas igrati in uživati otroštvo, kar se mi zdi veliko več vredno.«

Če otrok še vedno riše glavonožce, ga nima smisla učiti črk.Nekateri starši prosijo za odlog šolanja tudi zato, da bi bil njihov otrok naslednje leto v šoli uspešnejši. Lov za uspehom seveda ni primeren razlog za odlog, a pogosto se vendar zgodi, da je starejši otrok v šoli bolj suveren, zaradi česar lažje premaguje izzive in je posledično tudi uspešnejši. A po drugi strani lahko takšnemu otroku postane dolgčas, saj ga vrstniki enostavno ne dohajajo.

V državah s kasnejšim vstopom v šolo otroci dosegajo boljše rezultate

Zanimivo je, da otroci iz držav, v katerih se formalno izobraževanje začne s sedmimi leti (npr. Finska, Estonija, Singapur, Južna Koreja), na mednarodnih testih PISA dosegajo boljše rezultate pri bralni in matematični pismenosti od vrstnikov, ki v šolo vstopijo s petimi ali šestimi leti. Mednarodna raziskava pod vodstvom dr. Sebastiana Suggata dokazuje celo to, da je med otroki, ki s formalnim učenjem branja začnejo kasneje, precej večji delež tistih, ki v branju uživajo.

Strokovnjaki se strinjajo, naj se otroci učijo, a proces mora biti prilagojen njihovi razvojni stopnji, kar pri majhnih otrocih pomeni predvsem veliko igre in gibanja ter neformalnega učenja, česar obstoječi šolski sistem ne omogoča v zadostni meri. Smisel izobraževanja ni, da otrok čim hitreje osvoji čim več znanja, ampak da se ima možnost celostno razvijati, ohraniti veselje nad učenjem in spoznavati svet v lastnem ritmu.

Foto: letgrow.org

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.
Barbara Baša
Sreda, 6. februar 2019, 10:50

Šolstvo se je od uvedbe devetletke zelo spremenilo. Takrat so bili v 1. r kotički, bila je kot mala šola, to dobro vem, ker sem delala na šoli, kjer smo poskusno uvajali devetletko.
Kmalu so postale učilnice v 1. r enake kot ostale, frontalno delo v večini, vzgojiteljice je nadomestila druga učiteljica, dodalo se je angleščino v 1. r. V prvem razredu morajo pisati zgodbe za domač. nalogo, še preden vzamejo vse črke, doma se morajo učiti pesem na pamet že septembra, čeprav ne znajo sami brati in pisati, grafomotoričnih vaj skoraj ni.