Vsi starši bi morali imeti možnost izbire med različnimi metodami poučevanja!

Klavdija Kralj
Sreda, 19. junij 2019, 15:27
Image
Danes med 9. in 12. uro sem s svojo prisotnostjo na shodu proti novelam zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja ter zakona o vrtcih skupaj z mnogimi drugimi starši izražala nestrinjanje z zakonoma v obravnavi.

Med klepetom sem mamice, ki imajo otroke v različnih zasebnih osnovnih šolah, povprašala, kaj je bila njihova motivacija za prihod na protest in zakaj so se njihove družine odločile za šolanje v zasebnih šolah po javno veljavnem programu.

Tanja, mama prvošolke na Waldorfski šoli:

»Politiki si ustavno odločbo sodišča zopet interpretirajo po svoje. Že leta 2017 je bil zelo podoben predlog zakona pod Cerarjevo vlado, a je zakon takrat padel.  Levičarji ne dovolijo konkurence ter razvoja na področju šolstva. Konzervativno držijo šolstvo in ne dovolijo »prostega trga«, desničarji pa so za večjo pluralnost tudi na področju osnovnega šolstva.

Starši otrok v zasebnih šolah, ki ponujajo javno veljavni program, smo v neenakopravnem položaju v primerjavi s starši otrok v javnih šolah! Slednji imajo javno veljavni program 100 % financiran, v zasebnih šolah pa imamo isti javnoveljavni program samo 85% financiran. Torej smo že sedaj v neenakopravnem položaju. Trenutni predlog financiranja javnoveljavnega programa je za zasebne šole še slabši, kot je bil do sedaj. Koalicija manipulira s tem, da so ustvarili nekaj novega – obvezni javnoveljavni program in razširjeni javnoveljavni program, torej kar nekaj. Starši otrok v zasebnih šolah sedaj poleg nadstandarda in materialnih stroškov plačujemo tudi tisto, kar je v ustavi zapisano kot pravica in jo mora republika Slovenija zagotoviti za vse šoloobvezne otroke. Sedaj bi morali še jutranje varstvo in dodatni pouk sami plačevati, to je nezaslišano.

Svoji hčeri želim ponuditi možnost, da se v polnosti razvija kot oseba. Intelektualno se bo razvijala, ko bo pripravljena in gotovo bo takrat tudi uspešna. Otrok naj bo otrok. Ne zdi se mi tako pomembno, da osvoji vso znanje sveta in se potem pri štiridesetih začne spraševati, kdo sploh je in kaj si želi delati v življenju. Ne, takrat moraš vedeti, kdo si in delati to, kar te veseli in v čemer si dober.«

Maja, mama drugošolke v Osnovni šoli Lila:

»Svojo hči sva z možem vpisala v zasebno šolo Lila, ker imajo drugačen način poučevanja. Veliko delajo na medpredmetnem povezovanju, ne učijo se samo iz knjig, ampak dobijo konkretno izkušnjo učenja preko dela. Pri hčerki opažam, da je samozavestna, učitelji iščejo otrokov potencial in znanje ter vadijo nastopanje. Pri šoli Lila mi je poleg vsega naštetega zelo všeč, da rešujejo probleme, ki so del šolskega vsakdana. Dejansko opažem, da otroku pomagajo razumeti, kaj je s svojim dejanjem povzročil. Prav zaradi tega sem danes tudi tukaj.

V pogovorih mi mame otrok v javnih šolah razlagajo, kako morajo veliko delati skupaj z otroki popoldne doma. Imajo občutek, kot da še enkrat same hodijo v osnovo šolo. Želim si, da bi imelo še več staršev možnost izbire šol, kjer otroci dosežejo standarde znanja, a hkrati šola ne postane ves njihov družinski čas. Vlada dela veliko napako, ker omejuje in še zmanjšuje financiranje javno veljavnega programa zasebnim osnovnim šolam.

Darja in Petra, obe mamici dveh šoloobveznih otrok na Osnovni šoli Alojzija Šuštarja:

Obe mamici sta svoje otroke vpisali v zasebno osnovno šolo Alojzija Šuštarja zaradi jasno opredeljenih vrednot, ki jih ima šola in ker se tudi sami trudijo v živeti v skladu z vrednotami. Zelo jima je všeč, da imajo otroci veliko učilnico v naravi, kjer se lahko prosto gibajo, ustvarjajo, se učijo ročnih spretnosti in skrbijo za živali, npr. ovčke. V tej učilnici izvajajo tudi del pouka.

Ob predlaganem zakonu se počutita kot manj vredni državljanki. Zakon je »ne fer, res nepravičen«, pravita. »Osnovna šola Alojzija Šuštarja ima javno veljavni kurikulum tako kot ostale javne šole. Ni pravično, da moramo mi starši plačevati še del, ki ga drugje plačujejo iz državnega proračuna. Tudi učitelji so zaradi tega slabše plačani. Odvija se predvsem ideološki boj in ministru ni mar niti za otroke v javnem šolstvu, niti za otroke v zasebnih šolah, ampak za igro »deli in vladaj«. Dejstvo je, da se starši med seboj pogovarjamo in si vsak za svojega otroka želi le najboljše. Poleg tega skuša koalicija izigrati Ustavo,« sta ob tem povedali.  

Ana, mama prvošolke na montessori osnovni šoli:

»Imam starejšega sina, ki je v javni osnovi šoli, a sedaj pri hčerki Katji smo si res zelo, zelo želeli, da pride na osnovno šolo montessori. Katja ima namreč Downow sindrom in niti ne bi mogla v javno osnovno šolo. Morala bi iti v šolo s prilagojenim programom, ki pa zanjo ni primeren, saj imajo drugačne, nižje standarde znanja. Če sem bolj konkretna; v šoli s prilagojenim programom bi se pri matematiki učila barv in oblik pri matematiki, tukaj pa zna takorekoč enako kot vrstniki, saj ima osvojeno znanje števil do 20. Otroci z Downovim sindromom se zelo hitro učijo in posnemajo okolje,  zato je pomembno, da je v okolju, ki ji je v izziv in je socialno vključujoče. Katja zmore sama poskrbeti zase, se sama hrani, sama oblači. Če bi imela nepotrebno pomoč, bi nazadovala, zato je za naju z možem zelo pomembno, da je čim dlje časa v okolju, ki jo stimulira in v katerem lahko napreduje v skladu s svojimi zmožnostmi.

Zelo bomo finančno obremenjeni, če bomo morali zaradi spremembe zakona več plačevati, a hkrati je to za nas edina pot, da se bo lahko Katja razvila v še samostojnejšo osebo. Vem pa, da si tega ne bomo mogli privoščiti za tretje- in četrto-rojenca, ne glede, na to, da vemo, da je to zanje najbolj optimalna pot razvoja tako na intelektualni kot tudi socialni ravni.«

V branje priporočamo tudi sorodni prispevek na sestrskem portalu Domovina.je.

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.

Čudovita princesa (9. do 12.)

4. oktober 2019 ob 17.30

Ljubljana, Slovenj Gradec, Sveti duh, Nova Gorica, Maribor,
Cerklje na Gorenjskem