Veste, s čim jezite vzgojitelje vašega otroka?

Mojca Koren Lapajne
Ponedeljek, 24. september 2018, 5:30
Image
Že res, da tu pa tam preberemo ali slišimo kritično opazko na račun vzgojiteljic. A kljub temu verjamem, da po večini nismo namenoma nespoštljivi do oseb, ki tekom dneva dobro skrbijo za naše otroke.

Pa vendar je nekaj dejanj, ki se morda nam kot staršem zdijo povsem naravna, hkrati pa vzgojiteljem, no, dvignejo pritisk. Ker jih večina nanje profesionalno ne opozori, smo jih nekaj zbrali na tem mestu.

1. Svojega otroka poberemo ob 15.58, nato pa vzgojitelja ne pustimo oditi

Vrtčevsko varstvo se zaključi ob 16.00, mi pa po otroka pridrvimo dve minuti prej. Čisto razumljivo, saj smo najverjetneje delali do zadnje minute in nato zadnje pol ure stresno drveli po cesti, da bi bili pravočasni. Vzgojitelji to razumejo. Moteče je le, da nato začnemo postavljati vprašanja, ki se zavlečejo v vsaj 15-minutni pogovor. Morda se nam čas za klepet zdi idealen, a temu so namenjene govorilne ure, na katerih si bodo vzgojitelji z veseljem vzeli čas za nas. Dve minuti do štirih pa si bolj kot kaj drugega tudi oni želijo z delom zaključiti in se pridružiti svoji družini.

2. Podobno je zjutraj …

Ob jutrih gremo starši iz ene skrajnosti v drugo. Od tistih, ki jim je težko nameniti prijazni »dobro jutro« do tistih, ki bi se pogovarjali in pogovarjali. Ampak vzgojitelji sporočajo, da se ob skupini prihajajočih otrok, od katerih jih najverjetneje kar nekaj joka, težko pogovarjajo še z nami. Zato ponovno – vabljeni na govorilne ure!

3. Otrok se pokaka ravno, ko ga pridemo iskat ...

Niti ne tako redka situacija, kajne? Marsikatera vzgojiteljica se bo v tem primeru celo sama ponudila, da bo otrokovo plenico zamenjala, ni pa to več njena odgovornost. A marsikateri starš to od nje še vedno pričakuje in brez kakršnekoli vljudnosti otroka potisne nazaj v igralnico (in to po možnosti pospremi še s pikro opazko).

4. Ne jemljemo resno, kar nam povedo o otroku.

Ni slišati ravno prijetno, toda vzgojitelji z našimi otroki preživijo več časa kot mi sami. Poleg časa, ko ga lahko opazujejo, imajo tudi kar nekaj znanja o psihologiji in vedenju otrok. Vedo, da je včasih težko slišati resnico. Ali vsaj neprijetno, ko povedo, da opažajo agresivno vedenje, ali da se jim zdi, da bi moral otrok kakšno veščino že osvojiti. Toda ta opažanja so dobronamerna in vzgojitelji pričakujejo, da bomo s temi informacijami kaj naredili. Z ignoriranjem nismo zgolj nespoštljivi do njihovega dela, temveč predvsem odrekamo morebitno dobrodošlo pomoč svojemu otroku.

5. Otroka oblačimo v draga oblačila in se nato jezimo, ko jih umaže.

Ali, kar je še huje, strga. Vzgojitelji razumejo, da si želimo, da naš otrok izgleda ljubko ali frajersko. Toda v vrtcu se otroci učijo skozi igro in med igro se otroci pač - umažejo. Vzgojiteljevi cilji so varnost, zaupanje in srečen otrok, ob vsem tem pa je res nemogoče skrbeti za to, da bomo otroka prevzeli popolnoma čistega.

6. Od vzgojitelja pričakujemo skrb ena-na-ena.

Vzgojitelji razumejo, da si želimo za svojega otroka najboljše in najboljšo skrb (konec koncev ima tudi večina njih svoje otroke). Želimo, da osebno hranijo našega otroka, zato da nam lahko natančno povedo, koliko je pojedel. Želimo, da tako pazijo nanj, da se nikoli ne poškoduje. Pravzaprav pričakujemo, da bo vzgojiteljica kljub veliki skupini otrok tam samo za našega. Vedeti moramo, da dajo vzgojiteljice vse od sebe in hkrati razumeti, da enostavno ne morejo skrbeti samo za našega malčka.

7. Kadar nas pokličejo, da je otrok bolan, ne pridemo takoj.

Najverjetneje niti ne moremo priti, kar oni popolnima razumejo. Če ne bi delali, najbrž otroci niti ne bi bili tam. Ne razumejo pa, kako jim lahko skoraj v isti sapi očitamo, da nam nikoli ne sporočijo dovolj hitro, kadar vidijo, da se otrok ne počuti dobro. Včasih so si besede in dejanja nas staršev res rahlo nasprotujoča, kajne? Ne kličejo nas za vsako malenkost, toda ko nas, pričakujejo, da se bomo odzvali. Bolni otroci namreč zahtevajo nego ena-na-ena, ki pa je oni ne morejo zagotoviti (glejte točko 6).

8. Ne prinesemo stvari niti takrat, kadar nas večkrat prosijo.

V vrtcih je različno poskrbljeno za stvari, ki jih otroci potrebujejo. Nekateri imajo plenice in vlažilne robčke vključene v ceno, drugod jih je potrebno redno prinašati od doma. Poleg tega je priporočljivo, da ima otrok v vrtcu vsaj en komplet oblačil za preobleči, v času odvajanja od plenic celo več. Morda nas vzgojiteljice v zimskem času prosijo, naj prinesemo dodatne rokavičke, da se bodo lahko otroci nemoteno igrali zunaj. Morda v poletnih mesecih prosijo za sončno kremo. Za karkoli že gre, prosijo nas zato, da lahko zagotovijo, da bo otroku udobno, da bo varen in čist. Vsekakor ni odgovorno od nas, da morajo prošnje ponavljati.

Da, ni prijetno slišati, da gremo tudi mi, starši, vzgojiteljem kdaj na živce. Vendar, ko smo temo že načeli, bomo v komentarju veseli še kakšnega namiga, kje se lahko poboljšamo. 😊

Vir: todaysparent.com

Foto: etcetera.media

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.
Doris Dominič
Sreda, 26. september 2018, 13:50

Pozdravljeni,
Z vsem se strinjam samo z enim ne ,da vzgojitelji/ce prezivite vec casa z nasimi otroci kot mi.
Moj otrok je 7h v vrtcu in 17h z mano in ostalimi doma.
Drugace pa res so nekateri starsi tezki,a to je del sluzbe in zivljenja na zalost. V vsakem poklicu je nekaj kar zaposlenega jezi. Taki smo ljudje
Spostujem in obcudujem pa vzgojiteljice,vsa cas.
Lep in vesel dan se naprej vsem vzgojiteljicam/vzgojiteljam ter ostalim. :)