Veste, kateri so moderni, a nevarni trendi za zakon?

Eva Strajnar
Sreda, 30. maj 2018, 6:51
Image
Časi se spreminjajo, a človeška narava ostaja enaka. Čeprav se pogled na zakonsko zvezo v današnjem času spreminja, pa zakonski odnos v svojem bistvu ostaja enak.

Seveda so se določeni vidiki zakonskega odnosa spremenili. Pa vendar: interakcija med možem in ženo ni prav nič drugačna danes kakor je bila tista pred stotimi, petstotimi ali tisočimi leti.

Današnji čas je s svojimi pogledi razvil nekaj zelo modernih, a hkrati nevarnih pogledov na zakon. Ti se tiho kradejo v našo zavest in v mnogih primerih uničujejo zakone. Katerih trendov se moramo zakonci izogibati, čeprav tako mislijo »vsi«?

1. Ravnodušnost ob misli, ali bo zakon uspel ali ne

Čudežnega recepta za uspešen zakon ni. Pa vendar obstajajo srečni pari, ki uživajo v zakonu. Zakaj? Ker skupaj rastejo. Mnogi ob prvi težavi dandanes preprosto vržejo puško v koruzo – moj zakon je takšen, kot je, in tega se ne da spremeniti.

Ljudje nismo popolni. Tudi naši zakoni niso. A prav to je čar zakona. Da kljub nepopolnosti posameznika par skupaj tvori harmoničen odnos.

Zakon je odnos, spreminjajoč proces, rast. Zato je takšno mišljenje ne samo nevarno, ampak tudi uničujoče za zakon. Obstajajo načini, kako rasti v odnosu, kako skupaj graditi zakon in kako premostiti težave, ki pridejo naproti. Potrebno pa je nekaj volje in truda. Kot za vsak drug odnos, ki nam veliko pomeni.

2. Živeti zakonski odnos, ne da bi se poročil

Ena izmed na videz nedolžnih, pa vseeno resnih groženj za zakon, je povezovanje para v odnos brez zaveze in obveznosti. Današnji svet nas prepričuje, da je poroka zgolj formalnost, neobvezni del, ki požira denar in uničuje pravo ljubezen.

A dober odnos je trajajoč proces, ki ima svoje sosledje. Od druženja do zmenkov, od zaroke do poročnega obreda, ki potrdi zavezo med dvema. Čeprav zamenjan vrstni red ni nujno usoden, vsekakor ima posledice. Živeti skupaj, ne da bi se k čemu zavezal, postavi odnos na napačne temelje in v glavah nezavedno dopušča možnost umika.

3. Prevelika pričakovanja o zakonu

Saj veste, kaj sporočajo velika platna: zakon mora biti popoln. Lep. Vedno srečen. Čeprav nam razum pravi, da to ni mogoče prav v nobenem odnosu, se v našo zavest prikradejo pričakovanja, ki nas napeljujejo, da moramo pričakovati vse našteto, drugače zakonski odnos ni dober.

Ampak popolnega zakona ni. Obstajajo zakoni, kjer se par nauči soočanja z težavami in imajo lepe zakone. Ter zakoni, kjer par ni pripravljen na težave. In ko te pridejo, pohodijo zakon in ga pustijo v ruševinah.

Ljudje nismo popolni. Tudi naši zakoni niso. A prav to je čar zakona. Da kljub nepopolnosti posameznika par skupaj tvori harmoničen odnos. Z vsemi pomanjkljivostmi in nepravilnostmi. Ki jih skupaj premagujeta. Zato so realna pričakovanja nujna, ko vstopamo v zakon.

4. Statičnost/nepripravljenost za rast v zakonu

Medtem ko se na delovnem mestu ves čas izobražujemo ter preberemo nemalo knjig o vzgoji, je mnogo takšnih, ki mislijo, da bo zakon uspel sam od sebe. Bo že nekako šlo. Saj se imava rada.

Tudi v zakonu potrebujemo nekaj, kar ga napolnjuje. Vsak par mora sam odkriti ustrezne načine, ki ju bodo združevali in ohranjali v medsebojnem razumevanju.

Človek je razumsko bitje. Se uči, napreduje, se razvija. Zakaj na to potem pozabimo v zakonu? Tudi tu je potrebna rast in nega. In če si načrtno ne vzamemo časa za najin odnos, bo zakon prej ali slej nazadoval.

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.