Triki, s katerimi bo vaš otrok domače zadolžitve rad opravljal

Eva Strajnar
Petek, 7. september 2018, 13:55
Image
Da otrok nujno potrebuje zadolžitve smo spoznali že v prvem delu članka. Kako zadolžitve dobro uvesti v družino, da jih bo otrok rad opravljal in bo zanje motiviran?

Otroci so mojstri izogibanja in izgovorov. To ni slabo, saj si morajo v svetu znati izboriti svoje mesto. Je pa to lahko naporno za starše. Zato je dobro, da smo na vse skupaj pripravljeni.

Ko smo v nekaj letih, ko otroci rastejo, v naši družini poskusili že kar nekaj motivacijskih trikov, sva z možem prišla do nekaterih rešitev, ki so se izkazale kot učinkovite.

Enaka zadolžitev za daljše časovno obdobje

Da je zadolžitev dnevna (pometi tla, pobriši mizo, daj v stroj, odnesi smeti ipd.) ali tedenska (pomij kopalnico, posesaj sobo, obriši prah …), se je v naši družini izkazalo za mnogo bolj učinkovito, ko so jo otroci opravljali dlje časa. Najprej smo zadolžitve menjali tedensko, vendar se je izkazalo, da se svojih zadolžitev ravno navadijo, ko jih že zamenjamo.

Če zadolžitev menjamo mesečno, ta že pride v navado, postane dnevna rutina, otrok jo ponotranji. S tem smo se izognili vsakodnevnemu pregovarjanju in gledanju na spisek, kdo ima kaj. Seveda se kljub vsemu zgodi, da kdo izmed otrok komaj čaka konec meseca, ko bo lahko zamenjal zadolžitev. 

Otroku jasno povejmo, kaj je njegova naloga

V naši družini smo vsakega posebej slikali in njegovo sliko izobesili na steno. Pod njo smo na lične lističe napisali zadolžitve. Vsak si je vse skupaj lahko okrasil s svojimi nalepkami. Tabla zadolžitev je reso lepa, otroci jo radi gledajo ter tako točno vedo, kaj morajo vsak dan postoriti.

Ko so popolnoma osvojili »sistem«, sva z možem kmalu odkrila drugo luknjo, ki se je pokazala pri zadolžitvah – otroci jih dojemajo drugače kot starši.

Naš cilj ni popolnoma čist dom, ampak, da otroke učimo samostojnosti, jih krepimo v značaju in vključujemo v družinsko življenje.Kaj pomeni pomita kopalnica, je zelo odvisno od oči, ki to kopalnico gledajo; za sina, na primer, je čisto dovolj, da nalije pol litra WC račke v školjko in vse skupaj na hitro podrgne, za hči pa pospravljene obleke pomenijo, da jih premakne na svojo posteljo.

Najprej sem jim nekaj časa skušala kazati in razlagati, kako se čemu streže, potem pa smo, k sreči, uvedli listke s koraki. Za bolj obsežna dela imajo tako listek, na katerem piše, kako se katera zadolžitev opravi. Izkazalo se je, da je otrokom to v veliko pomoč in motivacijo, saj imajo tako jasno predstavo, kaj se od njih pričakuje.

Skrbno izberimo dan in trajanje

Ko sem bila še otrok, smo nekaj časa vsako soboto dopoldne prosti čas izkoristili za pospravljanje stanovanja. Ob spominu na to mi še vedno ostaja grenak priokus, da je po celem tednu aktivnosti in šole prišel dan, ko bi končno morala imeti mir, mi pa smo imeli en kup opravkov. Mnogokrat se je celo zgodilo, da smo delo izpustili, saj smo odšli na kakšen izlet. In kmalu so to ugotovili tudi moji starši, zato smo delo premaknili na poljuben dan med tednom. Tako nam je bilo lažje.

Tudi v naši družini smo raje izbrali, da se pospravlja med tednom. Za otroke je to po navadi dan, ko imajo najmanj drugih obveznosti. Vse skupaj jim vzame kakšno uro. Tako imamo na ta račun sobote proste.

Poznam družino, ki je imela vsak dan ob 18.00 petnajst minut intenzivnega pospravljanja. Takrat so vsi skupaj poprijeli za delo in ta čas intenzivno delali. Tako so imeli skoraj ves čas pospravljeno.

Zaradi manjših otrok se pri nas to ni obneslo, morda pa poskusimo, ko bodo najstniki.

Skupaj pregledamo, kaj so naredili

Zelo pomembno je, da po končanem delu opazimo, kaj so naredili. Še bolje je, da skupaj z njimi pogledamo. Naj vam otrok sam razloži, kje se je še posebej potrudil, kaj mu je bilo odveč, kje je moral še posebno dolgo čistiti … S tem boste pokazali, da vam je mar za opravljeno delo in da cenite njegov trud.

Potrudimo se, da pohvalimo njegovo delo. Če se slučajno zgodi, da ni dobro opravil celotne naloge, skušajmo najti vsaj kakšen del, ki mu je dobro uspel. Na primer: »Zelo mi je všeč, kako se sveti pipa. V njej lahko vidim svoj odsev.«

Če imate čas, lahko po opravljenem delu družinsko pogledate vse, kar je kdo postoril. Nekajkrat smo vsi skupaj odšli po celem stanovanju in vsakega posebej pohvalili za opravljeno delo. To se je otrokom zelo vtisnilo v spomin in si še danes kdaj pa kdaj želijo, da skupaj pogledamo opravljeno delo.

Ne pričakujmo popolnosti

Včasih bomo morali zamižati na eno oko. Morda celo na obe. Pa vendar se spomnimo, da naš cilj ni popolnoma čist dom, ampak, da otroke učimo samostojnosti, jih krepimo v značaju in vključujemo v družinsko življenje.

Pogosto je ravno to najtežji del. Kdaj pa kdaj gremo na skrivaj za njimi počistiti tisto, kar so spustili. Poskusimo se zadržati. Ni hujšega za otroka kot če opazi, da »popravljamo« njegovo delo. Če nas vse skupaj resnično moti, naredimo to takrat, ko otrok tega zagotovo ne bo videl. Predvsem pa se spomnimo na to, da je bolje imeti umazan dom in ljubeče odnose kot čist dom in jezo v srcu.

 

Foto: busymommymedia.com

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.