Svetovni dan nenasilja ali kako vzgojiti nenasilneža

Nataša Šmalc
Sreda, 2. oktober 2019, 10:40
Image
Da je nasilje v vseh mogočih oblikah prisotno okoli nas, se danes zavedamo praktično vsi. Eden izmed prvih, ki pa se je že davnega leta 1919 odločil, da nasilju okoli sebe naredi konec, je bil indijski odvetnik, nacionalist in etik Mahatma Gandhi, ki je s svojim mirovnim uporom Indijo popeljal iz nasilne britanske oblasti ter tako pustil velik pečat v zgodovini človeštva. Ker je bil Mahatma Gandhi rojen 2. oktobra 1869, so Združeni Narodi leta 2007 prav ta dan razglasili za svetovni dan nenasilja.  

Pod frazo nasilje si pogosto napačno razlagamo, da gre zgolj za fizično obliko poškodovanja osebe. Nasilje ima namreč več oblik. Poleg fizičnega poznamo še psihološko, čustveno, spolno, ekonomsko,... Čeprav se nam zdi, da kot posamezniki ne moremo veliko pripomoči k preprečevanju nasilja, pa temu ni tako. Nasilje je namreč nekaj, kar ne zraste čez noč.

Se nasilje rodi ali vzgoji?

Težko si predstavljamo, da je nek odrasel nasilen človek nekoč bil majhno, povsem nedolžno dete, kajne? Je sploh mogoče, da se nekdo že rodi nasilen? Ali res obstaja »slabo seme«, ko gre za človeško življenje? Dr. Lisa Škodljivi otroški dogodki kot so zloraba, zanemarjanje, travma in izguba lahko vodijo v nasilje.Firestone, klinična psihologinja, avtorica in direktorica za raziskave in izobraževanje pri združenju Glendon potrjuje, da gre pri nasilju za povezavo med genetiko in okoljem in čeprav ne moremo vplivati na to, s kakšnimi geni se nek otrok rodi, lahko z okoljem in vzgojo vplivamo na to, kako se ti geni pri njem izražajo.

Nasilje je namreč posledica kombinacije bioloških, socialnih in psiholoških dejavnikov, zlasti tistih, ki povečajo izpostavljenost ranljivosti, sramu in ponižanju. Preprečevanje nasilja pri otrocih mora tako vključevati ravno nasprotno: zagotavljanje, da se počutijo varne, skrb da se čutijo povezane, hkrati pa zagotavljanje, da imajo zdrav in realen občutek samozavesti in lastne vrednosti.

Številni okoljski dejavniki lahko prispevajo k nasilju. Sem spadajo škodljivi otroški dogodki, kot so zloraba, zanemarjanje, travma, izguba in zapuščenost. Žrtve revščine, otroci, ki jim manjkajo osnovne potrebe in se spopadajo s slabim zdravstvenim pogojem ali prehrano, se dokazano pogosteje srečujejo z nasiljem.

7 dejavnikov, ki preprečujejo nasilje

Kako torej preprečiti, da bi otroci postali nasilni? In kako lahko ravnamo z ljudmi, ki so že pokazali nasilne nagnjenosti? Dr. Lisa Firestone navaja nekaj nasvetov, kako zaustaviti nasilje med otroki, mladostniki in odraslimi. Ta seznam je sicer naslovljen na starše, vendar velja za katero koli vplivno osebnost v otrokovem življenju.

Vzpostavljanje navezanosti

Poskrbite, da bodo otroci imeli skrbne odrasle v svojem življenju. Raziskave so pokazale, da otroci potrebujejo najmanj pet skrbnih in ljubečih odraslih, ki jim pomagajo, da odrastejo srečno in zdravo. Niso samo starši tisti, ki vplivajo na svoje otroke. Stari starši, tete, strici, učitelji, svetovalci in družinski prijatelji lahko otrokom služijo kot pozitivni vzorniki, zato je tudi naloga staršev, da otroke ne izolirajo od sveta, temveč spodbujajo prijazne, sočutne in ljubeče ljudi, da sodelujejo v otrokovem življenju od prvega dne dalje.

Za otroke in odrasle, ki že kažejo nasilne nagnjenosti pa je pomembno, da jim pomagamo oblikovati navezanost. Dokazano je namreč, da navezanost na nekoga, bodisi od družine ali ljudi rehabilitacijskega programa, pomaga celo zelo nasilnim posameznikom, da se resnično spremenijo.

Razvijanje vesti

Otrokom pomagajte, da razvijejo vest, tako da A) se zavedate njihove prisotnosti, B) niste nasilni do njih ali pred njimi, C) zagotavljate varno okolje zanje, D) se opravičite, ko vam spodleti. Vsi namreč delamo napake in z opravičilom za svoje napake otrokom pokažete, da ste človek, da oni niso krivi zanje in da bi tudi oni morali v takih okoliščinah pokazati skrb za druge.

Razvijanje empatije

Pomagajte otroku razviti empatijo. Predstavljajte si prizor vašega otroka, ki je na igrišču udaril drugega otroka. V tistem trenutku bi verjetno vztrajali, da se opraviči, ampak kaj ste naredili, da bi otrok bil empatičen? Beseda "oprosti" je lahko povsem brez pomena, če otrok tega res ne čuti. Ob takih primerih vprašajte otroka, kako bi se počutil, če bi nekdo udaril njega. To pomaga otroku začutiti sočutje, obenem pa spodbudi razumevanje, kaj v resnici pomeni, če nekoga udariš.

Namenjanje pozornosti

Dajanje otrokom pozornosti, pomeni tudi, da jim nikoli ne dajajte tihe kazni ali ignoriranja. Posebej pozorni bodite na mladostnike, ki odraščajo. Le ti namreč potrebujejo več vaše pozornosti in ne manj, četudi navzven ne zgleda tako. V popravljalnih domovih mladoletnikov so raziskave pokazale, da je osamitev najstnika najslabša možna posledica za nekoga, ki se ne vede primerno. Otroka namreč prikrajšanje stika boli bolj kot karkoli. Otrokovo neprimerno vedenje nakazuje na to, da v tistem trenutku potrebujejo stik z odraslim bolj kot kdaj koli. Z izolacijo stikov takrat, ko želijo pri odraslih poiskati pozornost, čeprav negativno, ustvarjamo kazenski cikel.

Raziskave so pokazale, da če odrasli vzdržimo v stiku z mladostnikom tudi ko se vede neprimerno, bo to prekinilo kazenski cikel, hkrati pa se bo zmanjšala verjetnost, da bo tak mladostnik postal nasilen. Tak način zdravljenja, se je pokazal kot zelo učinkovit tudi pri mladostnikih s psihopatskimi nagnjenji.

Gradite samozavest

Pomagajte svojemu otroku najti nekaj, v čemer je dober in ga za njegove dosežke pohvalite. Vendar pazite se lažnih pohval. Le te namreč zbujajo napuh in nečimrnost, praktično nič pa ne naredijo za otrokov resnični občutek lastne vrednosti ali samozavesti. Ugotovljeno je namreč bilo, da nečimrnost v veliki meri prispeva k nasilju. Kljub temu pa priznanje otrokom za poštene dosežke in resnične sposobnosti pomaga, da spoznajo svojo lastno vrednost.

Izogibajte se neprimerni kazni

Kadar smo do svojih otrok nasilni, zlorabljajoči ali neobčutljivi, jih pravzaprav vodimo z zgledom. Naučimo jih, da so lahko ne čustveni, da lahko ravnajo brez nadzora in so sužnji trenutne jeze. Kot starši moramo biti pozorni na to, kako discipliniramo svoje otroke. Poskrbite, da bo vaša kazen posledica njihovega dejanja in da bo ta posledica primerna otrokovemu dejanju. Če je otrok (namenoma) razbil vašo najljubšo vazo, ga vikend brez izhoda iz sobe ne bo motiviral, da bi svoje vedenje spremenil. Še več, v njemu se bo nabralo še več nebrzdane jeze. V kolikor pa bo poleg tega, da bo razbitine pospravil, iz svojih prihrankov moral (skupaj z vami) kupiti novo vazo, pa se bodo vzročno-posledične povezave v njegovih možganih krepile. Kazen tako nikakor ne sme biti posledica vašega trenutnega čustvenega izbruha. Pri določanju posledic nikar ne pozabite otroku pokazati, da vas njegovo vedenje skrbi in da vam je mar za njegove občutke.

Učenje tehnik umirjanja

Naučite svoje otroke, kako naj se umirijo, ko so razburjeni. Najboljši način je vodenje z zgledom. Pomembno je, da pred svojimi otroki pokažete svojo čustveno odpornost, ter strategije reševanja problemov in samoobvladovanja. To ne pomeni, da delujete hladno, togo ali skrivate svoje občutke. Pomeni, da znate pokazati zdrave tehnike za reševanje konfliktov in čustev v svojem življenju in jih spodbuditi, da storijo enako.

Ena izmed tehnik, ki so se izkazale za dobro prakso pri odraslih moških, ki so imeli težavo z izbruhi nasilne jeze, je bil gumb za premor, ki so ga pritisnili v trenutkih stresa. To jim je pomagalo prepoznavati lastna občutja in sprožilce stresa, ki so se jih nato z drugimi tehnikami naučili obvladovati.

Kako torej rešiti svet pred nasiljem? Vse se začne pri nas samih. Ne glede na to, ali želimo preprečiti, da bi otrok postal nasilen, ali želimo nekoga usmeriti stran od nasilnega vedenja, moramo spodbujati lastno sočutje in vero v dobroto in potencial človeka. Rešitev problema nasilja ni, da bi mu obrnili hrbet in skomignili z rameni, ampak da bi imeli odprta srca in misli, kako lahko kot posamezniki vplivamo na spremembe - in ta sprememba se začne s tem, kako vzgajamo svoje otroke od dneva, ko se rodijo.

Vir: psychologytoday.com

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.

Čudovita princesa (9. do 12.)

18. oktober 2019 ob 17.30

Sveti Duh pri Škofji Loki, Ljubljana, Sveti duh, Nova Gorica,
Maribor