So psihologi našli odgovor, kako najti »sorodno dušo«?

Eva Markovič
Četrtek, 29. november 2018, 5:30
Image
Ljudje imamo pogosto željo, da bi našli »sorodno dušo«, s katero bi lahko preživeli življenje. Človeka, do katerega bi pri priči čutili močno privlačnost in globoko povezanost, kot bi se od nekdaj poznala. Takšne želje spodbujajo tudi romantični filmi in zgodbe. Kaj pa o iskanju »idealnega partnerja« pravijo znanstveniki?

Luis Rubén de Borbón, psiholog in raziskovalec, ki se med drugim ukvarja z nevroznanostjo, v odmevnem zapisu poskuša razložiti skrivnost, zaradi katere sta dve osebi resnično kompatibilni.

Nesrečni pari krivijo nekompatibilnost, srečni se z njimi ne strinjajo

Portali za zmenke ponujajo najrazličnejše psihološke teste, na podlagi katerih lahko najdemo »primerne kandidate«. To se sliši mamljivo in včasih celo deluje, saj je pomembno, da partnerja delita podobne vrednote in cilje ter uživata v istih konjičkih. A de Borbón opozarja, da »kompatibilnost« na podlagi sorodnih zanimanj nikakor ni garancija, da se bo razmerje obneslo.

Kot dokaz navaja izsledke dr. Teda Hudsona z Univerze v Teksasu, ki je z večletno raziskavo med dolgoletnimi zakonci prišel do presenetljivega odkritja. V povzetku je zapisal: »Raziskava kaže, da med pari, ki so v zakonu srečni, in tistimi, ki niso, ni razlike v objektivni kompatibilnosti. Še več, zadovoljni in povezani pari so prepričani, da kvaliteta njihovega odnosa ni posledica kompatibilnosti med zakoncema, ampak je odvisna od truda, ki ga vlagajo v odnos.«

Za razliko od srečnih zakoncev so nezadovoljni pari prepričani, da je kompatibilnost v zakonu ključna, vendar oni žal niso kompatibilni s svojim možem oz. ženo. Po besedah dr. Hudsona stavek »Nisva kompatibilna,« pri nesrečnih parih v resnici pomeni: »Ne razumeva se dobro.«

Uspeh v zakonu ni odvisen od tega, kako podobna sta si zakonca

De Borbón na podlagi raziskave sklene, da za neuspeh v zakonu hitro okrivimo nekompatibilnost: »Nesrečnim zakoncem ne uspe spoznati, da uspeh v dolgotrajnem razmerju ni odvisen od tega, koliko sta si partnerja podobna, ampak od tega, koliko moči in volje vlagata v razmerje.«

Uspeh v dolgotrajnem razmerju ni odvisen od tega, koliko sta si partnerja podobna, ampak od tega, koliko moči in volje vlagata v razmerje.

To hipotezo po njegovem potrjujejo primeri dogovorjenih porok v tradicionalnih družbah, v katerih se zakonca, sodeč po mednarodnih raziskavah, pogosteje opisujeta kot srečna v primerjavi z zahodnjaki. Ali takšni zakoni redkeje razpadejo zato, ker zakonci nimajo možnosti ločitve? V nekaterih primerih da, pri večini pa gre za to, da sta zakonca odločena ostati skupaj in ne iščeta »nekoga boljšega«, pravi de Borbón.

Zahodnjaki na prvo mesto postavljamo svojo avtonomijo in svobodo, s katero si izberemo življenjskega sopotnika. A ko stvari ne gredo več gladko, se začnemo zavedno ali nezavedno ozirati okrog, da bi našli nekoga, s katerim bi nam bilo bolje. »To je iluzija o kompatibilnosti,« pravi de Borbón. Ko se v razmerju pojavijo težave, si začnemo domišljati, da nismo za skupaj.

Kako torej najti sorodno dušo za vse življenje?

Ključ do uspešnega razmerja leži v naših rokah. V večini primerov nima ničesar opraviti s kompatibilnostjo, pravi de Borbón. Kaj nam torej preostane, če se pri iskanju idealnega partnerja ne moremo zanesti na algoritme in psihološke teste?

Raziskave, ki preučujejo vpliv osebnosti na uspeh v zakonu, ugotavljajo, da na podlagi osebnosti moža in žene ne moremo napovedati trdnosti zakonske zveze. Običajno so bolj zadovoljni s svojim razmerjem tisti zakonci, ki svojo energijo vlagajo v pomembne skupne projekte (npr. družina, otroci, skupen posel, prostovoljstvo …). A daleč najpomembnejše je, kako mož in žena delujeta v zakonu.

To pomeni, da kdo si in kakšen si nima odločilnega vpliva na to, ali boš našel popolnega partnerja in z njim ustvaril trajno razmerje, pravi de Borbón. Ne, pomembnejše so vajine odločitve: kako se pogovarjata, kako rešujeta spore, kako skupaj napredujeta. Velikanski vpliv ima tudi to, ali nas partner spodbuja v naših prizadevanjih, nas podpira, občuduje in ceni.

Morda se sliši idealistično, a to, da se drug drugemu zdimo enkratni, je v zakonu neprecenljivo. Hkrati je pomembno, da se znamo odzivati na medsebojne potrebe in si zaupati, kaj potrebujemo. De Borbón tukaj poudarja ključnost postavljanja vprašanj in vseživljenjskega spoznavanja drug drugega.

Usoda vajinega zakona je v vajinih rokah

»Če si zares želite ljubezni in zakonca, s katerim boste lahko preživeli vse življenje, si zapomnite, da ste VI tisti, ki ustvarjate kompatibilnost,« zaključi de Borbón. »Magična formula ne obstaja. Da, oseba se vam mora zdeti privlačna, morate jo občudovati in ob njej morate čutiti močan občutek domačnosti in bližine, a to je le majhen košček pite, ki sestavlja zdravo in trajno razmerje.«

Ko razmišljate, ali bi si z nekom lahko ustvarili življenje, si postavite vprašanje, ali vas sprejema takšne, kakršni ste, se vas veseli, vas podpira in, najpomembnejše, ali je pripravljen v vajino razmerje vsakodnevno vlagati in ga negovati. »Če je odgovor ’da’, ste našli svojo "sorodno dušo",« pravi de Borbón.

Viri: gottman.com, learning-mind.com

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.