Razvoj otrokovih možganov – od rojstva do 6. leta

Tilen Mlakar
Torek, 3. september 2013, 5:00
Image
otrokovi mozgani05
Dojenčkovi možgani vsebujejo 1000 milijard celic, ki samo čakajo, da bodo začele delovati in naredile medsebojne povezale. Nič čudnega torej, da smo učenja najbolj sposobni prav v naši najnežnejši dobi.

Možgani se pri otrocih resda razvijajo različno hitro, toda za svoj razvoj vedno uberejo enako pot. Tudi največji otroški geniji ne preskočijo nobene izmed faz. Katere so te faze, v kateri starosti jih otrok navadno doseže in kako lahko njegove možgane dodatno spodbujamo pri rasti in razvoju?

Znanstvenik

Okvirna starost: 6 – 12 mesecev

Mejnik: dojemanje stalnosti predmetov ter vzroka in posledice

Za dojenčka te starosti je med drugim značilno, da z mizice porine svojo posodico (navadno polno hrane) in opazuje, kam je padla - znova in znova. Kar kateri od staršev morda dojema kot trmo ali nagajanje, pa je v bistvu dojenčkovo vztrajno eksperimentiranje, ali predmet obstaja tudi, ko mu izgine izpred oči. Hkrati se ob tem uči, da ima isto dejanje (v tem primeru zalučanje posodice čez rob mize) vedno iste posledice (žvenket, raztreščenje hrane po tleh in mamino vzdihovanje). Kot pravi znanstvenik pa mora za večjo gotovost seveda vsak poskus karseda velikokrat ponoviti.

Kako mu lahko pomagamo: Dojemanje stalnosti predmetov ter vzroka in posledice je povezano z učenjem zaznavnih in motoričnih sposobnosti, kakršni sta sesanje in prijemanje. Vse to lahko spodbudimo tako, da dojenčku v vseh prostorih nastavimo predmete, s katerimi lahko varno eksperimentira. To so lahko plastične posode v kuhinji, kocke v dnevni sobi ipd. Namesto da bi dojenčku, ki se začenja plaziti, ves čas govorili in preprečevali, česar ne sme, njegovim velikim očem in rokicam torej raje ponudimo tisto, kar lahko.


Oponašalec

Okvirna starost: 1 leto

Mejnik: kopiranje vedenja

Ste tudi vi že videli svojega malčka, kako je oponašal vaše pogovore po telefonu? Čeprav še ne zna govoriti in se mu niti ne sanja, kaj je potrebno na mobitelu pritisniti za klic? Prav o tem govorimo. Čeprav dojenček posnema obrazno mimiko že od svojega rojstva dalje, navadno šele okrog prvega leta starosti začne namerno oponašati vedenje drugih. S tem se uči novih spretnosti, oponašanje pa je tudi most do igranja vlog in vživljanja v druge.

Kako mu lahko pomagamo: Predvsem izključimo televizijske in radijske sprejemnike, ki ustvarjajo zvočno kuliso našega doma. Po nekaterih podatkih naj bi bil otrok na posreden način televiziji izpostavljen v povprečju po štiri ure na dan. Čeprav je ne gleda, pa zvok moti malčkovo igro. V tem obdobju otrok za razvoj in učenje tudi ne potrebuje vseh mogočih pripomočkov in naprav. Dovolj je, da opazuje in posnema, kar delata očka in mamica.

Upornik

Okvirna starost: 2 leti

Mejnik: samostojno razmišljanje

Ko začne malček osvajati govor, se mu naenkrat razgrne celo obzorje novih možnosti raziskovanja in učenja. Med drugim začne v polnosti dojemati, da tvori samostojno bitje, ločeno od staršev. Da ni popolnoma odvisen od njih in da lahko stvari opravi sam. Lahko na primer sam pripne svoj varnostni pas ali obuje čevelj ter to tudi glasno zahteva.

Kako mu lahko pomagamo: Čeprav naš malček morda ne bo hotel sedeti v naročju in poslušati branja knjige, ne nehajmo z branjem. Branje ima nasproten, pozitiven učinek od poslušanja oz. gledanja televizijskega programa in je koristno za razvoj njegovih govornih sposobnosti. Prav tako redno branje v otroku spodbuja ljubezen do knjig in učenja.


Mislec

Okvirna starost: 3 leta

Mejnik: iskanje odgovorov

»Zakaj?« »Zakaj?« »Zakaj?« Okrog 3. leta starosti naš malček postane iskalec odgovorov na vsa mogoča vprašanja. To je povezano s pospešenim razvojem centrov za govor v levi hemisferi možganov. Njegov govor je sedaj dovolj razvit za tri- do pet-stavčne povedi, hkrati pa se v njem poraja želja, da bi razumel delovanje sveta okrog sebe.

Kako mu lahko pomagamo: Strokovnjaki zagotavljajo, da neprestana vprašanja triletnikov niso namenjena iskanju nedeljene pozornosti staršev, temveč si enostavno resnično želijo priti stvarem do dna. Najbolje, kar lahko zanje naredimo, je, da jim poskušamo na njihova vprašanja odgovoriti in to na način, ki ga bodo lahko razumeli. Otrok ne potrebuje zapletenega znanstvenega odgovora, temveč preprostega, zdravorazumskega. In če ne vemo odgovora na njegovo vprašanje? Potem je to dobra priložnost, da se še sami česa na novo naučimo.

Sanjač

Okvirna starost: 4 leta

Mejnik: eksplozija domišljije

V tem obdobju otrok začne razvijati abstraktno mišljenje, bolje nadzoruje svoje impulze in dobi občutek za čas. To mu omogoča zastavljanje kratkoročnih ciljev. Hkrati se mu močno razvija domišljija. Običajne so igre vlog v družini, med živalmi ali med risanimi junaki. Tako si izmišlja vse mogoče zgodbe in scenarije, pri katerih sam navadno igra vlogo glavnega, močnega in pozitivnega junaka (to je lahko tudi vloga mame ali očeta). Preko takšne igre se otrok uči vživljanja v druge, ugotavlja, kaj razmišljajo drugi in izboljšuje svoj socialni razvoj.

Kako mu lahko pomagamo: Čeprav se otrok večino iger vlog igra s svojimi vrstniki, ne zavrnimo priložnosti, če nas povabi zraven. Takrat bo igra naprednejša in bolj kompleksna, kažejo raziskave. Toda režiserski stolček prepustimo našemu malemu zvezdniku. Pomaga pa, če otroku omogočimo čim več igre na prostorih, ki vključujejo naravne materiale. Naravna igrišča, zapolnjena z debli in rožami, namreč otroke spodbujajo k ustvarjalnejši igri kot igrišča z asfaltom in kovinskimi igrali.


»Všeček«

Okvirna starost: 5 let

Mejnik: ugajanje drugim

Petletniki se naenkrat zavejo, da njihova dejanja vplivajo na druge ljudi. Če delijo svoje stvari, s tem razveselijo prijatelje. Če preštejejo do sto, jih bo mama pohvalila. Takšno sprejemanje s strani drugih jim povzroča ugodje, zato si zanj prizadevajo. Otrok te starosti zato pogosto sprašuje, kako lahko staršem pomaga pri njihovih opravilih in na vse način poskuša dobiti njihovo priznanje.  

Kako mu lahko pomagamo: Ko je otrok pozoren do drugih, ga pohvalimo, hkrati pa mu pomagajmo odkriti, kaj njegova dejanja povzročajo pri drugih. Če se na primer lepo igra s svojim mlajšim bratom, mu ne recimo le, da smo veseli, da tako lepo sodelujeta, temveč tudi, da smo prepričani, da je bratcu zaradi tega prijetno. S tem pomagamo pri razvoju njegove empatije.

Sočutnež

Okvirna starost: 6 let

Mejnik: nova perspektiva

Mlajši otroci še ne uspejo popolnoma razumeti, da se drugi ljudje lahko počutijo drugače kot oni sami. Okrog šestega leta starosti pa zaradi povečanega razvoja predelov možganov, ki skrbijo za čustva in presojo, dojamejo novo perspektivo – doživljanje drugih. Sedaj otrok ne poskuša več razveseliti drugih le zaradi lastnega ugodja, temveč enostavno zato, da bi bilo drugim lepše.

Kako mu lahko pomagamo: V tem obdobju je otrok zelo dojemljiv za glasbo. Učenje inštrumenta lahko dodatno pospeši in izboljša njegove govorne in socialne sposobnosti.

Povzeto po: parenting.com

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.