Razvoj otrokovih možganov – od 7. do 12. leta

Tilen Mlakar
Sreda, 11. september 2013, 5:00
Image
otrokovi mozgani01
Otrokovi možgani so do 7. leta osvojili že nešteto operacij, povezav in sposobnosti. A čaka jih še toliko izzivov …

Razvoj otrokovih možganov od rojstva do 6. leta starosti si oglejte tukaj.

Komedijant

Okvirna starost: 7 let

Mejnik: dojemanje besednih iger

V tem obdobju razvoja otrok ugotovi, da jezik nima vedno dobesednega pomena, zato z njim začne eksperimentirati. Izmisli si prve šale, dojame pa tudi besedne igre in fonološke uganke. Drugače povedano: otrok ugotovi, da so nekatere šale smešne zaradi podobno zvenečih besed.

Kako mu lahko pomagamo: Vključimo se v otrokovo raziskovanje jezika, izmišljevanje šal in besednih iger ter ga v njem spodbujajmo. Isti način razmišljanja bo kasneje uporabljal za znanstvene, literarne in umetniške podvige.

Realist

Okvirna starost: 8 let

Mejnik: realistična ocena lastnih sposobnosti

Otrokovi možgani postajajo vedno učinkovitejši, hkrati pa se povečuje otrokovo samozavedanje in realno ocenjevanje lastnih zmožnosti, šibkih in močnih točk. Svoje sposobnosti začne primerjati s sposobnostmi svojih sovrstnikov, kar mu v primeru neuspeha lahko vzame pogum.

Kako mu lahko pomagamo: Otrok se pri tej starosti že zaveda, kdaj mu nekaj ni uspelo, in začuti, če ga hvalimo iz usmiljenja. Dolgotrajno spodbujanje in vztrajanje pri stvari, v kateri ni uspešen, lahko dolgoročno precej škoduje njegovi samopodobi. Namesto tega mu raje pomagajmo odkriti, v čem je res dober, in ga spodbujajmo k vztrajni vadbi na tistem področju.


Manipulator

Okvirna starost: 9 let

Mejnik: laž

Laži se ne kar pojavijo, ko otrok doseže 9. leto, a v tem obdobju postanejo bolj sofisticirane. Poskusi manipulacije in laganja v lastno korist so normalen del otrokovega razvoja in osamosvajanja. Naj nas ne šokirajo. Z njimi otrok preizkuša, kako drugi reagirajo v različnih situacijah.

Kako mu lahko pomagamo: Pomagajmo mu usmerjati njegov moralni kompas. Ne dovolimo, da laž ne bo imela posledic. Sicer pa ustvarjanje priložnosti za učenje, kaj je prav in kaj ne. Namesto: »Kako je bilo danes  šoli?« otroka raje vprašajmo, s kom je sedel pri kosilu in kaj so se s sošolci igrali med odmorom. Takrat se odvija prava akcija v družabnih odnosih. Iz pripovedovanja o dogajanju med njegovimi prijatelji bomo lahko razvili pogovor o posledicah laži, opravljanja ipd.

Raziskovalec odnosov

Okvirna starost: 10 let

Mejnik: povečanje socialnega kroga

Pred nekaj leti se je otrok igral s komerkoli, ki je bil za to pripravljen. Sedaj pa išče razloge, da bi izbiral svoje prijatelje. Merilo je največkrat skupna dejavnost. Izrednega pomena postaja tudi pripadnost skupini. K temu ga spodbuja razvoj bližnjic v možganih, zaradi katerih lažje in hitreje dojame in uredi svojo okolico. Hkrati zaradi njih zlahka razvije stereotipe (npr. "punce nosijo oblačila roza barve", "fantje so dobri pri matematiki" …), saj še niso razviti tisti deli možganov, ki bi mu omogočali presojanje, ali je "popredalčkanje" resnično ali ne.

Kako mu lahko pomagamo: Desetletnik pogosto ne vidi dalj kot do svojih petindvajsetih sošolcev. Pomagajmo mu s tem, da razširimo njegove družabne stike. Spodbudimo ga, da se vključi v dejavnosti in skupine, kjer bo v stiku z več in različnimi vrstniki.


Odvetnik

Okvirna starost: 11 let

Mejnik: razvoj logičnega razmišljanja

V tem obdobju otrok razvija sposobnost abstraktnega razmišljanja. Prvič v življenju zmore na stvari pogledati iz več zornih kotov, tudi izven svoje osebne izkušnje. Njegovi možgani so sposobni boljšega razsojanja in sprejemanja odločitev. Zaradi vsega tega postane goreč debater, ki starša z argumenti marsikdaj preseneti in jima zapre usta. Za povrh pa zlahka našteje 100 razlogov, zakaj nujno potrebuje najnovejši mobilni telefon.

Kako mu lahko pomagamo: Otrokove napredujoče miselne procese usmerimo v njegovo rast in razvoj etične drže. To je obdobje, ko je že sposoben razmišljati o različnih scenarijih, zato so koristna »kaj če« vprašanja. Ta lahko segajo vse od sproščenih in zabavnih do bolj izzivalnih in problematičnih, kot npr.: »Kaj bi storil, če bi videl, da tvoji sošolci ustrahujejo mlajšega vrstnika?« Ob takšnih vprašanjih bo imel otrok priložnost v varnem okolju razmišljati o življenjskih situacijah in oblikovati svoja stališča.

»Gospod Tveganje«

Okvirna starost: 12 let

Mejnik: preizkušanje meja

Tik pred puberteto postanejo zelo občutljivi deli možganov, ki obdelujejo nagrajevanje, družabnost in čustva. Zato dvanajstletnikom pogosto primanjkuje samokontrole v nevarnih situacijah. Neposredne posledice še dojemajo, težave pa imajo s predvidevanjem dolgoročnejših učinkov svojih dejanj. Tako se zlahka zgodi, da se brez kakšnega posebnega vzroka izpostavijo velikemu tveganju.

Kako mu lahko pomagamo: V tem obdobju moramo otrokovo zdravo presojo občasno nadomeščati starši. Nadaljujmo s spodbujanjem »kaj če« vprašanj, tako da skupaj razmišljamo, kaj bi bilo dobro storiti v različnih nevarnih situacijah. Novejše študije kažejo, da pomaga tudi zadostna količina spanja. Redno in zadostno spanje namreč krepi otrokov deklarativni spomin, ki igra pomembno vlogo pri sklepanju odločitev.

Povzeto po: parenting.com

V iskreniPLUS pa si lahko ogledate oddaje dr. Darje Škraba Krmelj o možganih:

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.