Pozor, danes je mama zmaj!

Mica Škoberne
Četrtek, 14. marec 2019, 5:30
Image
Pridejo dnevi, ko so otroci zmajčki … mama pa zmaj!

OK, otroci, vi bi se torej radi šli bitko z mano? Sprejmem! In jaz bom zmaj! Bruhala bom ogenj. Še žal vam bo!

Včasih pač moramo biti tudi mame malo zlobne - ko je to še zadnja preživetvena strategija, ki nam preostane. Ko se otroci prelevijo v male zmaje in se združijo v krdelo, smo pač na območju, kjer vladajo zakoni narave, v naravi pa se je treba na vse načine boriti za obstoj.

Morda se vam bodo zdele moje misli zlobne in neprimerne. Seveda so - ampak, mar nismo vsi starši včasih malce zlobni? Čisto čisto malo? Saj večino časa delujemo kot zreli in odgovorni ljudje, ki se primerno odzivajo, se obvladujejo, pojasnjujejo, usmerjajo, rešujejo, negujejo, pomagajo svojim otrokom ter jih na sploh ljubeče in požrtvovalno vzgajajo … Ampak včasih … včasih pa kljub vsemu tudi mama postane zmaj!

Moje (neizrečene) zmajevske misli:

» Mama, ugriznil me je!« Super, meni ne bo treba.

»Jokaš, ker si se butnil v ograjo?" Ti kar! Če bi si v kopalnici umival zobe, kot sem ti naročila, namesto, da si na hodniku izzival brata, se ti to ne bi zgodilo.

“Mama, mama, brat me noče izpustiti iz zapora.” Očitno imam čas za kavo ...

“Mama, kje je moja pižama?” Pojma nimam, pa tudi če bi vedela, ti tega niti ob mučenju ne bi izdala. Ta teden sem te že 27-krat opozorila, da jo pospravljaj v posteljo.

Iz sosednje sobe prihajajo zvoki bratskega prepira, ki se stopnjuje. Najbolje, da dobro zaprem vrata, naravna selekcija bo opravila svoje.

Moje zmajevske izjave:

»Fantje, na tleh sem našla Lego kocke.« (Ki jih takrat absolutno ne bi smela v tistem nadstropju, saj smo imeli malčka, ki je vse dajal v usta.)

»U, mami, super, kje so?«

»Posesala sem jih.« (zadovoljen nasmešek)

Včasih pač moramo biti tudi mame malo zlobne - ko je to še zadnja preživetvena strategija, ki nam preostane. Sin: “Mama, zakaj pa ti lahko zdaj ješ kolač, jaz pa ne?”

Požrešni zmaj: “Ker sem mama. Ko boš ti mama, ga boš pa tudi ti lahko.”

Zmajček tarna nad kupčkom cunj, ki jih mora zložiti: “Tega je čisto preveč, ne morem, ne bom …”

Mama zmaj prinese polno naročje novih cunj in jih postavi pred zmajčka: “Ekola, zdaj pa lahko jamraš. Ampak šele, ko bo vse to zloženo!”

Posebni užitki, ko je potrebno zbuditi otroka, ki večer prej ni in ni hotel iti spat. “Sonce moje zlato, vstati bo treba. Hehe.”

“Mama, spet se mi je pokvaril nalivnik, rabim novega.” “Ni problema, tam zunaj imaš goloba, pa mu izpuli pero, če ti bo dovolil.” (OK, tega še nisem izrekla, ampak naslednjič pa res bom.)

Prisrčno slovo za lahko noč: »Križka, lupčka pa lahko noč. In da vas ne vidim več!«

Zmaj malo pred kapitulacijo

Zmaj nadvse teatralično rjovi nad fanti, ki se tepejo s flavtico: “Pa kaj se greste, flavta ni inštrument, ni inštrument, flavta je … inštrument." Ups, mislila sem orožje. Zmajčki se pa krohotajo.

Pa kako lahko mlajšemu bratcu tako grdo izpuliš igračo iz rok!” (igrača je bila kladivo)

Mama, mali ga je s kladivom mahnil po glavi.”

Saj ni važno!” (No, v bistvu je.)

Mama, kaj pa delaš?”

»Saj vidite, ležim na tleh in buljim v strop. Samo ne približujte se mi!« (Seveda vsi zlezejo name.)

In potem pade noč, ki ima moč, da grozne zmaje spremeni v dobrodušne medvede. Mali medvedki se zjutraj zbudijo, odskakljajo iz svojih posteljic in se privijejo v toplo naročje prijazne mame medvedke (ki pa jo v grlu še nekaj peče od včeraj, hm, le od česa bi to lahko bilo …). In vse je v najlepšem redu. Do naslednjič ...

Foto: thesprucecrafts.com

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.

Čudovita princesa

29. marec 2019 ob 17.30

Cerklje, Koper, Celje, Novo mesto,
Ljubljana