Pa kdo je rekel, da bo starševstvo enostavno?!

Eva Markovič
Petek, 9. avgust 2019, 5:30
Image
Kako pogosto se starši pritožujemo, da nam je naporno! Premalo spimo, ves čas imamo delo, otroci nas ne poslušajo, nenehno smo pod pritiskom, tako radi bi se usedli in imeli mir … Sama nisem nobena izjema. Hrepenim po otrocih, ki bi bili ves čas zdravi, ubogljivi in samostojni. Želim si, da vzgoja ne bi bila tako naporna. In da bi imela mir vsakič, ko si ga zaželim.

Vse to je normalno. Ljudje imamo radi, če so stvari enostavne. Ne maramo naporov in težav. Želimo si, da bi nam bilo v življenju lahko. A v resnici starševstvo ni mišljeno, da bi bilo enostavno!

Starševstvo je naporno in nikoli končano

Dojenčki, ki pri treh mesecih prespijo vso noč, so izjema, ne pravilo. Urejene mame, ki ob majhnih otrocih brez težav poskrbijo za svojo frizuro, redno vadbo, čista tla in kakovostno branje, tudi. Pričakovanja, da bo družinsko življenje podobno nasmejanim podobam iz revij in filmov, v katerih se lepo oblečeni in počesani otroci po travniku lovijo s starši, je skregano z realnostjo. Tudi popolni trenutki (ko se nihče ne spre, potolče in umaže), se občasno zgodijo. A resnično življenje lahko vključuje podočnjake, polulane hlače, pretep med bratoma in izgubljene živce.

Ampak to je to! To je starševstvo, naporno, vseprežemajoče in nikoli končano. Ne idilično in romantično, ampak divje, ljubeče in včasih tudi brutalno. Predvsem pa takšno, ki te zahteva celega, z dušo in telesom.

Starševstvo je podobno hribolazenju: ves napor je poplačan zaradi razgleda.

Kar je naporno, prinaša zadovoljstvo

Starševstvo ni služba, ki jo ob določeni uri končaš, ravno tako ni hobi, s katerim se ukvarjaš, kadar si pri volji. Ne da se ga preložiti ali izklopiti. Starševstvo je poklicanost. Ta pa je vedno zahtevna! Ne da se je opraviti z levo roko. Zahteva nas tukaj, zdaj, v celoti.

A poklicanost, ki nas včasih do kraja izžame, nam prinaša tudi največje zadovoljstvo v življenju. Tako kot vsaka stvar, v katero vlagamo srce, dušo, čas in energijo! Lepi trenutki z družino (ki jih, če smo iskreni, ni malo) so mnogo bolj izpolnjujoči od vsega drugega. Zaradi trenutkov, ko se otrok stisne v našem naročju ali ko nasmejani igramo karte (ja, tudi to se zgodi), smo mnogo bolj srečni kot takrat, ko rešimo sudoku ali skuhamo okusen čaj. Sliši se pocukrano, vendar je res. Starševstvo je podobno hribolazenju: ves napor je poplačan zaradi razgleda.

Ne, starševstvo ni enostavno. Fizično in psihično je naporno in včasih ga imamo čez glavo. A ravno zato, ker ni enostavno, nas tako zelo osrečuje. Samo starši lahko razumejo ta paradoks. Tudi trenutki, ki nam pijejo kri, so del naše poklicanosti. Starši smo v dobrem in slabem. V resnici si lahko rečemo: kakšna čast, da nam je zaupana tako zahtevna naloga!

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.

Čudovita princesa (9. do 12.)

4. oktober 2019 ob 17.30

Ljubljana, Slovenj Gradec, Sveti duh, Nova Gorica, Maribor,
Cerklje na Gorenjskem