Od kod pa ta igračka?

Ponedeljek, 16. september 2013, 5:00
Image
otroci pri igri
Okoli tretjega leta, ko začne z radovednostjo raziskovati svet zunaj družine – v vrtcu, pri babici, na igrišču …, se otroku odpirajo vedno nova obzorja, nova doživetja, zanimivosti.

Vedno pogosteje se srečuje z drugimi otroki, se z njimi z veseljem igra, srečuje se z odraslimi in tudi z igračami in predmeti, ki jih prej ni poznal, ali pa jim tudi ni namenjal posebne pozornosti.  Gleda reklame, izložbe, letake in opazuje otroke, kaj vse imajo, s čim se igrajo … Neprenehoma odkriva, kaj vse je še možno imeti, kaj vse še doživeti, koliko stvari ponuja svet, in česa vsega si lahko zaželiš.

Občutek krivice in razvoj čuta za pravico

V tem obdobju že zelo dobro čuti, če je za kaj prikrajšan ter hitro razvija čut za pravičnost. Občutljiv postane na prevelike razlike v tem, koliko igrač, risank, kock in drugih zanimivih stvari in bonitet ima sam in koliko drugi njegovi vrstniki. Če česa nima, pa bi radi imel, to občuti kot močno krivico.  

Počasi se otrok nauči, da za igračo raje prosi, jo zamenja, si jo sposodi … Nauči se, da je lahko v iskanju stika z drugimi aktiven, iniciativen, da ta stik lahko kontrolira.

To je še posebej opazno pri deklicah, saj je njihova osnovna potreba imeti skupne točke z drugimi deklicami.  Druga drugo rade posnemajo in vse počnejo isto, da le lahko pripadajo. Na tak način tkejo prve vezi pripadnosti in prijateljstva.

Tudi dečki imajo radi podobne igrače, karte, ki jih lahko izmenjujejo, kocke, s katerimi skupaj ustvarjajo, vendar pri njih iskanje stika poteka nekoliko drugače in sicer prek razlike.

Oni si namreč močno želijo biti vsaj v eni stvari  najboljši, najbolj spretni, najbolj občudovani od drugih dečkov. Vsaj eno področje mora biti njihovo, četudi je to morda samo to, da imajo npr. največ lego kock, največ kart, največ vrtavk …

Če jih mlajši bratje pri tem hočejo preveč posnemati, jih to zelo moti ali celo jezi. Ne morejo razumeti, da jih mlajši posnemajo zaradi občudovanja, na kar bi bili lahko ponosni, ampak jih moti, da jim ne priznajo, da to posebno področje pripada samo njim. Dečki med seboj zelo radi tekmujejo, merijo moči. V določenih kombinacijah so užaljeni, jezni in prizadeti, če jim drugi »kradejo« ideje.

bratca

Ta igračka pa ni tvoja

Ob vstopu v svet se otrokom odpre kup novih želja, domišljija, hrepenenje. Včasih sploh ne opazijo, da so iz vrtca ali igrišča odnesli nekaj, kar ni njihovo. V tem obdobju imajo namreč zelo močno domišljijo, vedno znova si predstavljajo, kaj vse bi radi imeli, doživeli, bili. Prav prisrčni so, ko vse to izražajo tudi v »pravljicah«, ki sicer lahko izhajajo iz resnice, vendar jo pogosto precej presegajo.

Pomagajmo jim razumeti

Odrasli lahko s tem, ko mu razložijo pravila, pomagajo razumeti, kaj pomeni pripadnost, ohranjanje medsebojnih vezi in kako imeti kontrolo nad svetom, ki se včasih zdi prevelik in v katerem imaš občutek, da nisi dovolj dober ali neprimeren.  

Otrok bo sčasoma razumel in verjel, da je med ljudmi lahko sprejet takšen, kakršen je – ker je tak vedno sprejet od svojih staršev.Če mu starši pravila razložimo tako, da bo imel ob nas občutek, da nam ni vseeno, da nam pripada, bo razumel, da pravila niso proti njemu, ampak zato, da nam pomagajo povezati se z drugimi. Pripadati moramo s tistim, kar imamo, in ne s tistim, česar nimamo. Počasi se otrok nauči, da za igračo raje prosi, jo zamenja, si jo sposodi … Nauči se, da je lahko v iskanju stika z drugimi aktiven, iniciativen, da ta stik lahko kontrolira, kdaj se s kom želi igrati, kdaj ne … Nauči se, da so odnosi z različnimi ljudmi različni, da se spreminjajo, rastejo in da s svojo aktivnostjo lahko odnose soustvarjaš.

Otrok bo staršem hvaležen, če se lahko v tem zanimivem obdobju nauči razumeti svet in delovanje v njem ter razumeti prijateljstvo, saj mu bodo pomagali, da bo znal biti dober prijatelj in druge narediti za svoje prijatelje. Ob vsem tem bo razumel in verjel, da je med ljudmi lahko sprejet takšen, kakršen je – ker je tak vedno sprejet od svojih staršev.

Dr. Andreja Poljanec je specialistka zakonske in družinske terapije, soavtorica knjig Med dvema ognjema in Rahločutnost do otrok, ustanoviteljica Študijsko-raziskovalnega centra za družino, vodja Šole rahločutnega starševstva in »Skupine za mlade mamice«; je poročena mama petih otrok; spremljate jo lahko tudi v nizu oddaj Srce na iskreniPLUS.

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.