Novoletna zaobljuba: boljši oče bom!

Miha Rutar
Piše: Miha Rutar
Četrtek, 9. januar 2020, 14:00
Image
Novo leto je prelomnica, ko se zavemo odtekanja časa – kar nas pogosto spodbudi, da »bomo preostanek časa boljše preživeli – glede zdravja, dela, odnosov, starševstva«.

To je super, sploh ko slišim željo, da »bom bolj kvalitetno preživljal čas z otroki«. Toda takšne novoletne zaobljube so pogosto prazne, če ni zadaj načrta oz. vsebine in predvsem akcije, ki uspe vztrajati daljši čas. 

Boljši oče bom!

Ta želja je v vsakemu od očetov, a kaj hitro pogrnemo na parketu vsakodnevnega življenja, ko nas otroci spodnesejo na naših šibkih točkah. Doživimo, da nas razjezijo, razočarajo, ne ubogajo, ne spoštujejo, celo provocirajo. In pademo – pogosto vedno na »iste fore«. 

A v resnici so to priložnosti, da grem vase, pogledam svoj del v interakciji z otrokom ter s tem delom nekaj naredim. Pravo olajšanje je, ko dobim izkušnjo, da je moj del velik in da imam pravzaprav jaz v rokah krmilo odnosa z otrokom. To pomeni, da ko se jaz začnem drugače vesti do otroka (tako v smislu pobud za aktivnosti kot tudi reakcije na otrokova nezaželena vedenja), se tudi otrok začne drugače vesti.

Podpora pri uresničevanju novoletne zaobljube

Seveda nobena sprememba ne gre čez noč. Vsi imamo izkušnjo, kako zmoremo z umirjenim pristopom razrešiti še tako hud (najstniški) upor. Vzdrževati pozitivno naravnanost dlje časa pa je nekaj drugega. Toda tako je pri vsaki stvari: ni se težko spravit teči, težko je vztrajati v teku pol leta. In skozi vztrajno ponavljanje vedenja se rojevajo navade – tako pri teku kot tudi v vzgoji. In tu mi pomagajo sopotniki na poti. Lažje se bom brcnil v rit in šel teč, če vem, da me nekdo čaka, da greva skupaj teč. Isto: lažje bom živel kvalitetne odnose z otroki, če se tudi drugi z mano trudijo in če vem, da bom moral nekaj povedat o tej temi naslednjič.

To je pomembna prednost skupine za očete: redno srečevanje in reflektiranje svojega očetovstva. Tekom osmih tedenskih srečanj je že mogoče kakšen vzorec spremeniti. Poleg tega mi strokovni odzivi na moje dileme ter izkušnje drugih očetov pomagajo iti iz svojih okvirov in pogledati na kakšen konflikt ali težavo z drugega zornega kota. Največ seveda odnesem iz skupine, če redno izvajam izzive, ki jih dobim za domov, in se aktivno vključujem v pogovore. A včasih je – tako kot pri teku – veliko že to, če pridem in naredim, kar moram. Tudi od tega so sadovi.

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.