Novoletna zaobljuba: bolj bom skrbel zase, da bom več z družino

Miha Rutar
Piše: Miha Rutar
Petek, 4. januar 2019, 14:35
Image

»Zakaj bi moj čas zase prispeval k družinskemu vzdušju? Ni to egoizem? Sploh pa sem že itak premalo z družino.« To so dileme in pogosto tudi kritike, ko pride do pogajanj za svoj čas. In pod temi dilemami popustimo in se »žrtvujemo« za otroke in ženo. Na koncu pa pogosto končamo kot Cankarjeva mati, ki je pri vseh dobrih namenih zaradi svojega žrtvovanja obremenila sina z občutki krivde in nelagodja.

Kaj pomeni skrbeti zase?

Izzivi in obremenitve, ki jih prinese življenje in tiste, ki jih nosimo s sabo, praznijo naš »rezervoar energije«. Lahko so fiziološki dejavniki, kot so utrujenost, lakota, žeja in podobno. Pogosto pa so čustveni dejavniki, kot so občutek nesprejetosti, neuspešnosti, frustracije in vsa intenzivna čustva, ki jih doživljamo v službi in v odnosih z bližnjimi. Skrbeti zase pomeni ohranjati energijo, da se spopadamo s temi življenjskimi izzivi in se umirimo v sebi. Lahko bi rekli, da je očetova prva naloga, da poskrbi zase, za svoje potrebe in občutke, saj s tem omogoča, da sploh sliši in vidi ženo in otroka v njunih potrebah.

Če slabo skrbimo zase …

V stari šali, da »je otrok toliko oblečen, kot starša zebe«, je zrno resnice. Potreba mora biti zadovoljena, sicer začne naša psiha nezavedno iskati načine za kompenzacijo. To lahko dela preko reševanja otrokovih problemov, ki so bolj naši kot otrokovi (»bolj se uči kot sem se jaz, da ti ne bo treba toliko delati kot meni«), ali pa preko iskanja grešnega kozla (»ti nam delaš sive lase s svojim obnašanjem«). V prvem primeru se oče ne zmore srečati s svojim nezadovoljstvom glede službe, v drugem pa s svojim sramom.

Očetova prva naloga je, da poskrbi zase, za svoje potrebe in občutke, saj s tem omogoča, da sploh sliši in vidi ženo in otroka v njunih potrebah.Če pa so naše potrebe kronično nezadovoljene in je naš rezervoar energije prazen, je naša frustracijska toleranca nizka in so izbruhi jeze pogosti. Pomembno se je zavedati, da je izguba kontrole zgolj zadnja postaja v procesu, ko izgubljam stik s sabo. Če iskreno pogledamo svoje izbruhe iz časovne perspektive, bomo navadno našli več stvari, od utrujenosti do negativnih misli in frustracij celega dne. Dejanje otroka (npr. njegov konflikt s sorojencem) je tako samo sprožilec oz. iskra, ki vžge jezo, ki se je kopičila skozi cel dan.

Kje začeti?

Sami imamo najboljši odgovor na to vprašanje: lahko je šport, pijača s prijatelji, delo v delavnici, hobi, duhovnost, psihoterapija. Ključno je, da pridete nazaj boljši človek, kot ste šli iz družine. In to bo tudi najboljši argument za ženo (in otroke): da boste bolj mirni v stresnih situacijah, sočutni ob sitnosti, navdušeni ob otrokovih pobudah za igro, pozorni na mala dobra dela žene … skratka bolj vključeni v družino.

V praksi ...

Odličen način, s katerim boste poskrbeli zase in hkrati za svojo družino je tudi Skupina za očete, ki se začne to sredo, 9. januarja zvečer. Več o njej lahko preberete na povezavi.

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.

Čudovita princesa

29. marec 2019 ob 17.30

Cerklje, Koper, Celje, Novo mesto,
Ljubljana