Nepotrebne skrbi vsake mame med porodniškim dopustom

Mojca Koren Lapajne
Sobota, 29. september 2018, 5:30
Image
Obdobje po rojstvu otroka je eno najlepših, a za marsikatero mamo tudi eno najbolj napornih v življenju. Vse skupaj pa si znamo še dodatno otežiti z mislimi, ki se nam (nehote) motajo po glavi in z načrti, ki bi brez težav lahko počakali na druge čase. S čim vse se torej po nepotrebnem na porodniškem dopustu obremenjujemo mame?

1. Izteka se!

V Sloveniji porodniški dopust skupaj z dopustom za nego in varstvo otroka traja kar 12 mesecev, kar je v primerjavi z večino drugih držav po svetu čisti luksuz. Vendar tudi leto hitro mine in še preden se zavemo, moramo malo dete prepustiti drugim varnim rokam ter oditi nazaj na delo.

Toda če odštevamo vsak mesec, teden in dan posebej ter se hkrati tresemo pred dnevom D, si s tem delamo medvedjo uslugo. Namesto stalne obsedenosti s časom, ki nam še preostane, se raje osredotočimo na sedanje trenutke. Dan, ko se bo dopust iztekel, bo prišel ne glede na to, če boste o njem razmišljali mesece prej ali le tik pred zdajci. Zato naj skupnih ur, crkljanja, sprehodov in raziskovanja sveta ne ovirajo nesmiselna premlevanja o času.

2. Med porodniškim dopustom bom vse nadoknadila!

Mame odhajamo na porodniški dopust polne načrtov – in večina teh sploh ne vključuje skrbi za dojenčka. Živimo v iluziji, da bo ob enoletni odsotnosti od dela poleg skrbi za malo bitje ostalo še veliko časa za urejanje fotografij in albumov zadnjih desetih let, za odkrivanje novih krajev, za osvojitev novega hobija, za reorganizacijo doma, za dokončanje študija itd.

Porodniški dopust naj ostane to, čemur je namenjen – negi in vajinim trenutkom.Da, enoletni dopust se sliši prav priročno za vse našteto, le da včasih pri planiranju pozabimo na poporodne bolečine, nihanja razpoloženj, nočne izmene, dojenčkove krče in splošno izčrpanost ob hranjenju in negi malega bitja.

Porodniški dopust naj ostane to, čemur je namenjen – negi in vajinim trenutkom. Vse ostalo lahko počaka. Ne otežujte si že tako zahtevnega obdobja z nerealnimi pričakovanji.

3. Me bodo v službi sploh še potrebovali?

Me pogrešajo? Bodo sedaj, ko me ni, opazili, kako dobro sem pravzaprav opravljala svoje delo? So me že uspešno nadomestili in nekdo moje delo opravlja boljše? Me bo isto delovno mesto še čakalo?  Bom sploh še zmogla opravljati to delo?

Ti strahovi in vprašanja so povsem utemeljeni in naravni, toda imejte zaupanje vase – seveda dobro opravljate svoje delo in veseli vas bodo, ko se boste vrnili! Trenutno pa ste bolj nenadomestljivi doma kot v službi, se strinjate?

4. Nenehno se ukvarjam z mejniki v razvoju!

Informacije so danes dostopne na vsakem koraku, prav tako smo obdani z morjem (samooklicanih) strokovnjakov s področja razvoja otrok in vzgoje. Posledično se lahko dokaj hitro zapletemo v stalno preverjanje, kaj vse bi mogel naš dojenček že narediti, osvojiti ali izkusiti.

In če prvi zobek ne pokuka pri šestih mesecih in kmalu potem dojenček samostojno še ne sedi, je to lahko že več kot zadosten razlog za paniko, ki jo še dodatno spodbudi sosedov enako star otrok s tremi zobki. Da je vsak otrok edinstven ter da je obremenjevanje s tem brezplodno, vemo. Potrebno je le vdihniti, se ustaviti in se morda več učiti od otroka kot iz interneta.

5. Otroka želim čim več naučiti!

Če samo malo preletimo splet, se zdi, da je svet postal obseden s tem, da bi iz čisto vsakega otroka napravil genija. Že pred prvim letom starosti je tako nujno potrebno, da se otroka izpostavlja glasbi, različnim okoljem, materialom, zaželeno je, da sliši več jezikov, vidi več krajev, izkusi veliko dražljajev.

Tanka je postala meja med tem, kaj je normalno in zdravo in kaj popolnoma nepotrebno in celo škodljivo. Če jo še prepoznate, čestitam! Če pa se vam konec vsakega dne zdi, da ste otročička naučili premalo, pa je morda primerno, da stopite korak nazaj in se opomnite, da od vas potrebuje le troje: hrano, ljubezen in varnost.

6. Cilj porodniškega dopusta: prednosečniško telo!

Devet mesecev gor, devet mesecev dol, pravijo. Toda ženske se znamo preveč samokritično ocenjevati. Tako med porodniškim dopustom svoje telo poleg neprespanosti, dojenja, nošenja in stalne nege obremenjujemo še z raznimi dietami in pretiravamo s telovadbo.

Raje za cilj izberimo zdravo telo, v katerem se bomo dobro počutili in ki bo sposobno vsakodnevnih naporov in ne popolnega telesa.

7. Zavidam svojemu soprogu!

Saj ne da to obešamo na veliki zvon, ampak ta občutek se prikrade, kajne? On zjutraj vstane naspan, se stušira, uredi in – gre! Naj bo še tako skrben očka in močno vpleten v vse okoli otroka – še vedno ga večji del dneva ni. Brez skrbi, da bi v času njegove odsotnosti kdo histerično jokal, gre lahko od doma za več kot uro.

Toda priznajmo si, za nič na svetu ne bi zamenjali vloge z njim, kajne? Zato na tem mestu občutek zavisti samo srka prepotrebne moči.

8. Osamljena sem!

Zdi se, da osamljenih mam ni. Vse se v družbi cele dneve sprehajajo, pijejo kavico in klepetajo v parku. Vendar je osamljenost mamic pogosta in realna težava. Dojenčki kljub vsej ljubkosti niso ravno zabavna bitja. In tudi če se vam zdijo, brez pogovora in druženja z odraslo osebo ne gre dolgo. Zato vzdržujte stike s prijateljicami, pojdite v park z igrali ali se vpišite na telovadbo za mamice in dojenčke.

9. Zdi se, da čez dan ničesar ne naredim!

Dnevi, ko z vso predanostjo skrbimo za malo nebogljeno bitje, kar bežijo. Je jutro in je večer (včasih niti ne zaznamo prav dobro, v katerem delu dneva smo). Pogosto gre za ponavljajoč cikel hranjenja, spanja in previjanj. Ničesar ni, kar bi lahko imenovali »opravljeno«, kajti v manj kot dveh urah se bo opravilo ponovilo.Ob koncu dneva smo izčrpani, hkrati pa nimamo kaj pokazati, kar bi utrujenost upravičilo. V kuhinji je še vedno polno umazane posode, tla se najverjetneje ne bleščijo. Toda bodite kar brez slabe vesti, če vaš seznam del današnjega dne ni poln. Niti se ne trudite razlagati okolici, kaj ste počele ves dan. To se drugih ne tiče, vi pa najbolje veste, kako zelo majhno dete zapolni vsako minuto.

10. Kaos me spravlja ob živce!

V službi je popolnoma jasno, kaj se od vas pričakuje in kaj mora biti ob koncu delavnika opravljeno. In če ste povrh še ena tistih žensk, ki rada naredi kljukico po opravljenem delu, na porodniškem dopustu najverjetneje močno trpite ob nemočnem opazovanju kaosa. Ničesar ni, kar bi lahko imenovali »opravljeno«, kajti v manj kot dveh urah se bo opravilo ponovilo.

Obremenjevanje situacije ne izboljša. Sprejemanje kaosa v tem trenutnem obdobju življenja je edini način, da lahko gremo skozi to brez slabe vesti, ker postelja ni postlana in nekaj stvari leži na tleh.

Vir: thebump.com

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.

Čudovita princesa

29. marec 2019 ob 17.30

Cerklje, Koper, Celje, Novo mesto,
Ljubljana