»Ne seksava do poroke!«

Eva Markovič
Sobota, 5. oktober 2013, 5:00
Image
ne do poroke04
V času, ko je večina nasvetov, kdaj začeti s spolnimi odnosi, v slogu: »Ne na prvem zmenku, na drugem pa že lahko,« obstajajo pari, ki se odločijo plavati proti toku. V svetu, preplavljenim s seksom, izberejo drugačno pot in se odločijo, da bodo s spolnimi odnosi počakali do poroke.

Zanje je spolnost izraz najvišje ljubezni, ki je mogoča le, kadar smo nekomu povsem zavezani – torej v zakonu. »Spolnost vidiva kot popolno podaritev samega sebe ljubljeni osebi. Takšne vrste ljubezen pa lahko daješ in prejemaš šele takrat, ko imaš nekoga zares rad in želiš z njim preživeti preostanek življenja. Odločila sva se, da si najprej izpoveva ljubezen in si obljubiva zvestobo, šele nato sva lahko v polnosti začela uživati v spolnosti,« nam je zaupal eden od parov, s katerimi smo se pogovarjali.

Drugačen pogled na seks

Ti pari so se odločili, da bodo svoj odnos gradili na drugačnih temeljih. Zavedajo se pomena komunikacije in spoznavanja drug drugega, ki sta temelj za dobro življenjsko odločitev. »Če je tvoj cilj vse življenje preživeti z nekom, ki ga ljubiš in s katerim ti je lepo, potem mora biti v ospredju celosten odnos. Za dober zakon so ključni temelji spoštovanje, prijateljstvo in sprejemanje. Spolnost pa je kot streha, ki pokrije trdne temelje, a pride šele na koncu,« pripoveduje eden od parov. »Izražati mora nekaj, kar je med nama. Sicer se hitro izčrpa.«

»Za takšno pot sva se odločila, ker si v življenju nisva želela zamuditi pravih stvari.«

In zakaj čakati prav do poroke? »Poroka je kot diploma po končanem študiju. Po eni strani le papir, po drugi pa ti brez njega ne koristi še tako obsežno znanje. Poroka je konkretna odločitev para, ki drug drugemu in bližnjim na glas povesta, da se imata rada in si bosta ostala zvesta do konca življenja.«

Srečali smo se s tremi pari, ki imajo z vzdržnostjo – torej z odložitvijo kakršne koli spolne aktivnosti – konkretne izkušnje. Med pogovorom nas je presenetila njihova odprtost in sproščenost. Spolnost zanje ni tabu, nanjo preprosto gledajo z drugačnimi očmi. Svež pogled iz prve roke.

Katarina (26) in Bojan (30), pravkar poročena

Katarina in Bojan sta bila par dobri dve leti, pred kratkim pa sta se poročila. Vzdržna sta bila ves čas skupne hoje, čeprav priznavata, da jima včasih ni bilo prav nič lahko. »Na trenutke je kdo že skoraj obupal, pa ga je drugi potegnil naprej. Podpirala sva se v tej odločitvi, ker vanjo resnično verjameva,« pripoveduje Katarina. »Na počitnice pa sva rajši hodila v družbi. Če sva bila sama, je bilo težje!«

»Že ko sem bila zelo mlada, sem vedela, da je to to,« pravi Katarina. Še starši so me čudno gledali, da imam tako visoka merila,« se nasmehne. Bojanova zgodba je drugačna. »Če bi me vprašali pred petimi leti, bi rekel, da je to bedarija. Tudi živel nisem prav nič vzdržno. Nato pa sem se začel družiti z ljudmi, ki so s seksom počakali. Videl sem, kako trdne so njihove zveze in postopoma mi je takšna filozofija postala blizu. Tudi z bivšo punco nisva imela spolnih odnosov in ko sva se razšla, sem v praksi občutil, kako pozitivna je bila najina odločitev. Zvezo sva končala veliko lepše in manj boleče kot prejšnjo, po kateri sem se pobiral celo večnost.«

'Ne' potrošniški miselnosti

Oba sta prepričana, da jima je vzdržnost omogočila bolj svobodno odločitev za poroko. »Če nimaš spolnih odnosov, se lažje odločiš, ali boš šel narazen ali se boš poročil. Tudi resno odločitev sprejmeš prej. Ne tako kot nekateri pari, ki so skupaj leta, pa še vedno ne vedo, kaj bi.«

Odločitev je bila tako rekoč samoumevna. »Zelo pomembno se mi zdi, da se bom v spolnosti počutila res varna, da me ne bo strah zapustitve ali nepričakovane nosečnosti. In zakon je gotovo tisti 'varni kraj',« pravi Katarina. Oba sta prepričana, da bo odločitev dobro vplivala na njun zakon, saj sta odnos gradila na pogovoru in zaupanju. »V težkih trenutkih sva se navajena pogovarjati in si stati ob strani. V zakonu nama bo to gotovo prišlo prav,« meni Bojan. In dodaja: »Rekla sva 'ne' potrošniški miselnosti o seksu – da mora biti vse dosegljivo takoj. Seveda je to prijetno, hkrati pa se tudi hitro razvrednoti. Spolnost izgubi tisto čudovito vrednost, ki si jo zasluži.«

Kaj pravi znanost?

Znanstvene raziskave kažejo, da »hormon ljubezni« oksitocin, ki ga telo izloča med spolnimi odnosi, spodbuja čustveno navezanost ter zavira kritično razmišljanje. Spolno aktivni pari pod vplivom oksitocina doživljajo večjo povezanost, njihova sposobnost za kritično mišljenje se zmanjša, hkrati pa postanejo bolj zaupljivi. Ta občutek sreče je lahko zelo varljiv, saj nas oksitocin dela slepe, zaradi česar veliko pogosteje vztrajamo v nezdravih zvezah. Zaradi dejavnega spolnega življenja par težje oceni dejansko vrednost zveze in se pogosteje odloči za razmerje ali zakon, ki nima prihodnosti.

Pari, ki se spolnih odnosov vzdržijo daljše obdobje oz. celo do poroke, naj bi bili sposobni precej bolje oceniti, ali so z določeno osebo resnično kompatibilni in ali je v zvezi vredno vztrajati. Takšni ljudje so zato manj pogosto ranjeni, saj je razmerje, v katerem še ni prišlo do spolnega odnosa, lažje neboleče prekiniti.

(Vir: Neural Oxytocinergic Systems as Genomic Targets for Hormones (New York, Rockefeller University, 1999).

Maja (30) in Tomaž (25), poročena eno leto

Maja in Tomaž sta svojo zvezo začela kot čisto običajen par, po obdobju prvega spoznavanja sta začela tudi s spolnimi odnosi. Nato je Tomaž prišel v stik z literaturo, ki govori o pomenu vzdržnosti. Zelo ga je nagovorila. »Najprej ga sploh nisem jemala resno, mislila sem, da se šali,« pripoveduje Maja. Ko pa sta se skupaj udeležila predavanja dveh parov, ki sta s seksom počakala do poroke, je stvar začela zanimati tudi njo. »Oba para sta izžarevala toliko veselja in medsebojne ljubezni! Videla sva, da vzdržnost pred poroko ni preživeta pravljica, ampak se jo lahko živi tukaj in zdaj.«

»Do poroke nič več!«

Eno leto pred poroko sta se odločila, da spolne odnose 'zamrzneta'. Ker še nista imela skupnega stanovanja, je bila stvar lažja. »Nisva komplicirala. Če sva prespala pri enih ali drugih starših, sva še vedno spala v isti postelji, le da sva se izogibala vsemu, kar bi naju vzburilo. Če se za neko stvar zares odločiš, potem se je tudi držiš,« pravi Maja. Tomaž dodaja: »Tisto leto je bilo zares noro. Še nikoli se nisva toliko pogovarjala in se spoznavala v takšne globine. Doživela sva čisto drugačno povezanost in nežnost. Hkrati sva se urila tudi v samonadzoru in krepitvi volje. V vsakem zakonu pride do kriz, obdobij bolezni, ko spolni odnosi niso mogoči, ter do skušnjave nezvestobe. Mislim, da sva midva na takšne preizkušnje dobro pripravljena, saj znava vztrajati in kdaj tudi potrpeti. Ne obupava takoj, ko nama ni prijetno!«

Poročna noč je bila nekaj posebnega. »Bilo je čudovito, imela sva občutek, da sva se res dokončno podarila drug drugemu in da si zdaj popolnoma pripadava,« se oba z nasmehom spominjata.

Lucija (29) in Klemen (31), poročena 2 leti

Lucija in Klemen sta poročena dve leti, hodila sta tri leta. Klemen je s spolnimi odnosi začel že v srednji šoli, ker je čutil vrstniški pritisk. »Danes obstaja nova vrsta prisile, ki pravi, da je treba imeti spolne odnose čim prej, s čim več osebami. S tem na nek način posiljuješ samega sebe, saj trofejni seks nikogar ne osreči,« pripoveduje. »Spolni odnosi, ki sem jih imel, niso bili izraz ljubezni, ampak egoizma.« Na faksu se je odločil, da si mora urediti življenje. Po daljšem samskem obdobju se je rodilo hrepenenje – ne po še eni punci, ampak po bodoči ženi. Spoznal je Lucijo, ki si je želela istega – moža in družino. »Bila sva si všeč, želela sva ugotoviti, ali sva za skupaj. Če ne bi bila, bi se hotela čim prej raziti,« pravi Lucija. »Nisva želela postati stereotipna zakonca, ki se pri 50-ih ne moreta več videti. Želela sva si, da je poroka začetek, po katerem gre vse navzgor, in ne konec odnosa.« Lepih trenutkov v njuni zvezi kljub vzdržnosti ni manjkalo. »Veliko sva se pogovarjala, hodila na sprehode, se objemala in poljubljala. Pazila sva le, da nisva šla predaleč.«

Je prej res potrebno »poskusiti«?

Na vprašanje, ali se nista bala, da se pri seksu ne bi ujela, se oba nasmehneta. »Ljudi je strah, da bi bil njihov mož oz. žena sicer krasen, vendar obupen v postelji. Pozabljajo, da imamo vse življenje čas, da se naučimo biti vrhunski ljubimci! Skupaj odkrivamo nova obzorja, se učimo in pogovarjamo, kar je ključ do kakovostnega seksa« pravi Lucija. »Ko ne misliš le na svoj orgazem, ampak na to, kako boš nekoga osrečil.«

Po dveh letih zakona se Lucija in Klemen ne počutita, kot da bi bila za kaj prikrajšana. »Za takšno pot sva se odločila, ker si v življenju nisva želela zamuditi pravih stvari.«

Mnenje strokovnjaka

Specialist zakonske in družinske terapije Ivan Platiša meni, da ima lahko vzdržnost pozitiven vpliv na zvezo, seveda v primeru, da gre za skupno odločitev, ki si jo partnerja tudi osmislita. »Osnova vsakega dobrega odnosa je ljubezen, zaradi katere s partnerjem drug drugemu želiva in delava dobro. Na tej osnovi stojita zaupanje in zavest, da se partnerja lahko zaneseta drug na drugega. Da to dosežemo, pa se moramo dobro poznati. Dolgoletni pari lahko potrdijo, da sredstvo spoznavanja ni spolnost, ampak pogovor – najmočnejše sredstvo za kvaliteten odnos. Dokler se v odnosu ne zmoremo pogovarjati o vsem, kar se dogaja med nami, se ne poznamo dovolj. V trdnih zvezah je spolnost običajno nadgradnja odnosa in ne njegovo središče. Pari, ki se torej odločijo za vzdržnost, so na dobri poti, da bodo najprej poglobili v sebi čut za lastno vrednost, ki vodi k spoštovanju drugega. To pa je dobrodošla popotnica za nadaljnje skupno življenje.«

Vir: Članek je bil prvotno objavljen v reviji Eva (avgust/september 2013)

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.

Čudovita princesa (9. do 12.)

18. oktober 2019 ob 17.30

Sveti Duh pri Škofji Loki, Ljubljana, Sveti duh, Nova Gorica,
Maribor