Najbolj pomembno je, da je otrok zdrav. Kaj pa mama?

Torek, 8. marec 2016, 5:50
Image
CTG
Ženske želimo biti slišane. Enako velja tudi med porodom, sicer s svojo porodno izkušnjo nismo zadovoljne. Mnoge se dogodkov ob porodu spominjajo z žalostjo ali jezo.

Ni nepomembno, kako ženska doživlja porod!

Pogosto nas ob porodu obravnavajo, kot da smo objekt ali inkubator, ki skrbi za otroka. Žensk v resnici ne poslušajo, ne slišijo naših želja in ne upoštevajo naših potreb. Če delajo posege, ne da bi nas o njih predhodno opozorili (npr. vaginalni pregled, predrtje mehurjev, prerez presredka ...) ali pa nam ob posegu ne predstavijo drugih možnosti, se po posegu lahko počutimo, kot da bi nekdo proti naši volji upravljal z našim telesom. Počutimo se razčlovečeno in popolnoma brez moči. Ker ob enem izmed mojih porodov kljub mojim prošnjam niso upoštevali mojih želja, sem se počutila, kot da bi me posilili.

Po takšnem porodu ženska ostane sama. Vsi okoli nje občudujejo otroka, ponavljajo, kako je pomembno, da je z otrokom vse v redu. Če mamica pove svojo zgodbo, jo pogosto odpravijo z besedami: »Najbolj pomembno je, da je otrok zdrav.« Njene potrebe in občutki so zato prezrti in dobi sporočilo, da zloraba, ki jo je doživela, ni pomembna.

Vendar pa je to zelo daleč od resnice. Če se mama po porodu ne počuti dobro, ne more skrbeti za otroka. Poporodna otožnost se lahko razvije v poporodno depresijo.

Raziskave so pokazale, da to, kako ženska doživlja porod in v kakšnem spominu ga ohrani, ni odvisno od tega, kako je potekal porod, pač pa predvsem od tega, ali so bile njene želje ob porodu slišane in ali je imela občutek, da jo upoštevajo in spoštujejo. Zato je zelo pomembno, kako mama doživi porod in kako jo med porodom obravnavajo.

Zato je tako zelo pomembno, da pred porodom vemo, kaj želimo in izberemo obporodno oskrbo, kjer bodo spoštovali naše želje in potrebe.

Moja prva porodna izkušnja

Bližal se je moj prvi porod. Poroda se nisem nikoli bala, a ker izkušnje z njim pred tem nisem imela, nisem vedela, kaj naj pričakujem. Zato sem se na porod dobro pripravila. Pozanimala sem se, kako so porod doživljale moja mama, babica, tete, sestrične in prijateljice. Prebrala sem vso literaturo, ki mi je bila tedaj na voljo (kar je bilo precej manj kot danes).

Če mamica pove svojo zgodbo, jo pogosto odpravijo z besedami: »Najbolj pomembno je, da je otrok zdrav.« Njene potrebe in občutki so zato prezrti in dobi sporočilo, da zloraba, ki jo je doživela, ni pomembna.

Odšla sem na edino tedaj dostopno šolo za starše, kjer sicer nisem izvedela informacij, ki so bile pozneje pomembne med porodom, a zbirala sem vse meni dostopne informacije. Zaradi svojega študija pa sem dobro poznala fiziologijo poroda in medicinski pogled na porod. Zato sem vedela, da si želim čim bolj naraven porod, s čim manj vmešavanja medicinskih strokovnjakov. Na šoli za starše so mi razložili, da to »ne bo problem«, saj se v porod nikoli ne vtikajo, če to ni potrebno.

Odnos v porodnišnici bi moral biti spoštljiv

Prišla sem v porodnišnico. Sestra v sprejemni ambulanti je imela toliko dela, da me ni imela časa niti poslušati. Babici sem ob sprejemu v porodno sobo razložila, da se mi popadki ustavijo, če se uležem, a mi je nesramno razložila, da to ni možno. Po polurnem snemanju CTG-ja, ko sem imela le tri popadke, me je želela poslati domov. Komaj mi jo je uspelo prepričati, da ne želim nikamor, dokler ne pogledajo, koliko sem odprta, ker je bil pred prihodom sicer porod že zelo intenziven in sem imela popadke že na vsake dve do tri minute. Dobro, da sem vztrajala, kajti prej mi niso verjeli, da sem doma preživela že večji del poroda.

Nepotrebni posegi ob sprejemu

Ob sprejemu v porodnišnico me je presenetila kopica nepotrebnih posegov, kot so britje, klistiranje, vstavljanje metuljčka (intravenozni kanalček). Hotela sem jih zavrniti, ker me je v času poroda vse to zelo motilo. A to so bili običajni rutinski postopki, zato me niso poslušali in mojih želja niso upoštevali.

Le ženska sama čuti, kaj se z njo in z njenim otrokom med porodom v resnici dogaja. In vsaka ženska je drugačna. Zato bi morali poslušati vsako žensko.

Prosila sem jih, da bi se lahko med porodom prosto gibala, saj so se mi sicer popadki ustavili. In čeprav so v sprejemni ambulanti videli, da se to res zgodi, so me prepričevali, da to nikakor ni mogoče. Seveda sem kasneje, ko sem študirala za voditeljico obporodnih izobraževanj in obporodno spremljevalko, spoznala, da je to najbolj naraven odziv našega telesa – da se porod zaradi strahu ali nespoštovanja naših želja med porodom preprosto ustavi.

Moje želje, da se med porodom prosto gibam niso v celoti upoštevali, saj so me priklopili na CTG in mi gibanje tako zelo omejili. A ker sem bila precej dobro pripravljena in sem se pred porodom zelo dolgo trenirala, kako se poglobiti vase in se ne prepustiti motnjam iz okolice, je moj porod kmalu ponovno napredoval in že čez tri ure sem rodila čudovito deklico. Še danes mojo največjo učiteljico.

Spoštovanje ženske in njenih želja

Ko sedaj gledam nazaj, se pogosto čudim, kako mi je lahko uspelo. Nad njihovim početjem sem zgrožena, a vem, da je to še vedno realnost za večino slovenskih porodnišnic in je zato zgodba, ki še vedno predstavlja normalen potek poroda za večino žensk pri nas.

Pa vendar nikokor ne bi smelo biti tako. Le ženska sama čuti, kaj se z njo in z njenim otrokom med porodom v resnici dogaja. In vsaka ženska je drugačna. Zato bi morali poslušati vsako žensko.

Na svojih delavnicah navadno poslušam vprašanja: »Verjamem, da je tako, kot praviš, najbolje zame, ampak ali mi bodo v porodnišnici to dovolili?« Sama menim, da moramo naš odnos počasi spremeniti. Porod ni bolezensko stanje. Zato poseganje v naše zdravo telo nebi smelo biti samoumevno. Vprašanje, ali mi bodo dovolili, zato ni pravo. Vprašati bi se morale: »Ali dovolim poseganje v potek mojega poroda?«

Ne le medicinski, tudi čustveni vidik ima svojo težo

Vprašanje, ali mi bodo dovolili, ni pravo. Vprašati bi se morale: »Ali dovolim poseganje v potek mojega poroda?«

Vendar pa seveda v porodnišnico prihajamo kot gostje. Tja odidemo, ker verjamemo, da nam bo osebje med porodom znalo pomagati. Vendar pomoč, ki je ženska ne potrebuje, med porodom predstavlja motnjo, ki ga upočasni ali celo zaustavi. Ker smo med porodom ženske zelo občutljive in ranljive, lahko porod upočasni že prijazen stavek, izrečen v neprimernem trenutku.

Žal se je znanje o pomembnosti čustvenega vidika poroda ob medicinskem pristopu k vodenju poroda izgubilo. Zato mnogo zdravnikov in babic tega znanja nima. Tako ob porodu pomagajo po svojih najboljših močeh in z vsem svojim znanjem, ki pa ne zadovolji pomembnega dela čustvene podpore ob porodu.

Prav zato je zelo pomembno, da se v času nosečnosti pozanimamo, kako poteka porod, kako so se ob tem počutile naše prijateljice, sorodnice in znanke, da si pridobimo čim več informacij in ugotovimo, kaj bi si v času svojega poroda želele same. Ko ugotovimo, kakšne so naše želje, pa si moramo poiskati informacije o tem, kakšno porodno oskrbo nam nudijo porodni strokovnjaki.

V kolikor se naše želje razlikujejo od tega, kar nam ponujajo v porodnišnici, in jih moramo spraševati ali celo prositi, da naše želje upoštevajo, potem smo si zelo verjetno izbrale napačno oskrbo in porod ne bo potekal tako, kot smo si zamislile.

Foto: mywanderingstory.com, shesaid.com

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.

Čudovita princesa (9. do 12.)

18. oktober 2019 ob 17.30

Sveti Duh pri Škofji Loki, Ljubljana, Sveti duh, Nova Gorica,
Maribor