Na_dopustu.si

Piše: D. Š.
Nedelja, 18. avgust 2013, 5:00
Image
druzinske pocitnice01
Kdaj je dopust res počitek in ali ni vsak počitek pravzaprav dopust?

Zdaj pa mi je GOSPOD, moj Bog, naklonil počitek naokrog; ni nasprotnika ne hudobnega udarca.  1 Kr 5, 18

Resnici na ljubo se nam je z nakupom kombija rahlo zelo mudilo. Ker smo imeli rezerviran termin za morje. In tako zelo smo si ga želeli. Morje namreč. Sanjarili smo o njem na glas in po tiho, vsak zase in vsi skupaj. V prvih dneh letošnjih počitnic smo si iz lanskih dragocenih spominkov – kamenčkov in školjk izdelali prisrčna svečnika in obujali spomine na morske dogodivščine. Trije nadvse zgovorni otroci so se morja veselili tudi za najmlajšega, ki se mu je v času poletja začelo dogajati na polno.

Morja smo si tako zelo želeli. Sanjarili smo o njem na glas in po tiho, vsak zase in vsi skupaj.

Kakorkoli že, ko je rdeči Vivaro zasedel mesto na dvorišču, je bilo jasno, da moramo samo še naložiti njegov prtljažnik in odriniti na pot. Otroci so hiteli pripravljati svoje »kupčke« z oblačili, kopalne brisače in seveda nujno potrebne reči za stoodstotno uživanje na plaži.

Tudi tokrat pa ni šlo brez mini pogajanja z možem … Še zadnji dan pred odhodom je opravil nekaj nujnih reči za službo in zdelo se mu je samo po sebi umevno, da bo v prostorni prtljažnik romala tudi torba s prenosnim računalnikom. Moj pomislek je bil jasen, da je vsaj na dopustu potrebno izpreči, izklopiti – dobesedno. Njegovi argumenti razumljivi – postoril bi nekaj naj, nujnejših stvari, v času, ko bomo ostali počivali. Hm … Moj odgovor nazaj – kaj pa njegov počitek? Njegovo pojasnilo – ne bo mu vzelo veliko časa …

Vsi vemo, kako hitro smukne čas, ko prebiramo, tipkamo, brskamo ...

Potem je pogovor poniknil v obdobje tihega razmišljanja. Tokrat nisem dovolila mojemu koleričnemu značaju, da bi začel z vso vnemo dokazovati svoj prav, upala pa sem zares močno, ker tudi sama nisem prav zanesljivo načelna na tem področju. Prepričana sem, da bi tudi jaz tako za šalo vmes preverila elektronsko pošto, napisala kakšen prispevek ali pregledala novice ... Pa vsi vemo, kako hitro smukne čas, ko prebiramo, tipkamo, brskamo.

Avto je bil slednjič prav zgledno napolnjen, otroci so žarečih ličk in oči sedeli varno privezani v svojih sedežih, poslovili smo se od domačih in se s pesmijo odpravili na pot. Tako mirno so tekli kilometri, pogovor o tem in onem, čudenje ob pogledu na zanimivosti in sladko spanje našega dojenčka, ki se je zbudil šele na trajektu.

Dober teden dni bivanja na otoku smo napolnili z raziskovanjem plaž, z dolgimi večeri, ki so se pretakali v zvezdnato noč, s sladoledom in kuhanjem na terasi, z dalmatinskimi pesmimi in sklepanjem novih prijateljstev.

Za otroke je bil najbolj dragocen čas atijeve nedeljene pozornosti. Igre v vodi, iskanje školjk, učenje plavanja in nogomet pod zvezdnatim nebom bodo najbrž še dolgo del naših spominov. Prepričana sem, da tudi zato, ker je torba z računalnikom ostala doma.

druzinske pocitnice02

Ko sva en večer obsedela ob pogledu na najine štiri utrujene, a srečne pomorščake, sva si povedala tudi to. Da je včasih resnično potrebno postaviti prioritetni vrstni red. In na dopustu je prioriteta številka ena: biti skupaj z družino ves in cel. Brez dodatkov .si in .com, brez @ in brez kratic, ki sicer polnijo zaslone naših e-spremljevalcev. No, brez vsega pa le ni šlo. Med tako imenovanimi veselimi uricami smo le morali poročati naši teti in stari mami. Da so tudi doma čutili zanos našega veselja.

Na dopustu je prioriteta številka ena: biti skupaj z družino ves in cel.

Zdaj, ko to pišem, smo seveda že varno doma in računalniške urice pri starših spet obratujejo. Tudi v zbiranju najlepših fotografij minulega dopusta in poslušanju dalmatinskih klap. Na našem dvorišču pa je hit pomladi Ti, ti moja rožica, zamenjala Oči boje lavande. O, da bi naši spomini dišali vsaj tako dolgo kot šopek sivke na mizi.

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.