Midva - starša in zakonca - po odhodu otrok

Sobota, 5. september 2020, 5:00
Image
Družina tekom svojega obstoja prehaja skozi različna razvojna obdobja, od vstopa v zakonsko zvezo, prehoda v starševstvo, do izgub. Eno izmed omenjenih razvojnih obdobij je obdobje družine z odhajajočimi otroki. To je obdobje, v katerem se družina in njeni člani soočajo z razvojnimi nalogami, ki temeljijo predvsem na spreminjanju vlog posameznih članov družinskega sistema.

Občutljivo obdobje odhajanja

To obdobje je občutljivo tako za otroka, ki odhaja, kot za starša, ki ostajata. V tem obdobju pride močno do izraza tudi poslavljanje. Zaradi poslavljanja in občutkov, ki so povezani z njim, pa lahko govorimo o sindromu praznega gnezda. Sindrom praznega gnezda ni klinično diagnosticiran, temveč je to fenomen, pri katerem starša doživljata žalost, praznino, izgubo, odtujenost in jezo ob odhodu otroka od doma. Ta pride do izraza predvsem, ko od doma odide zadnji otrok in gnezdo ostane popolnoma prazno.

Starša skušata ovrednotiti svojo starševsko vlogo ter ji dodeliti novo vrednost in pomen. Prav tako pa se v ospredje prikradejo različni vidiki njunega zakonskega odnosa, od intimnosti, povezanosti do invidividualnosti.

Ali odhod otroka od doma pomeni prenehanje starševske vloge?

Starši so in bodo vedno starši, prav zato se z odhodom otroka od doma njihova vloga ne preneha, se pa preoblikuje. Kaj to pomeni? Otrok, ki odhaja od doma, je prestrašen in negotov, saj odkriva nov svet, ki mu je še dokaj neznan. Ta otrok skuša najti ravnotežje med povezanostjo s svojo primarno družino (katero še vedno potrebuje) in lastno individualnostjo (h kateri teži). 

Tako mama kot oče imata pri tem pomembno vlogo, saj predstavljata otroku temeljno oporo. To zanju ni enostavno, saj ob tem vzajemno ovrednotita svojo starševsko vlogo. Mama pride otroku nasproti predvsem s tem, da mu pusti odgovornost, oče pa tako, da mu nudi varnost ob odhajanju. Skupaj poskrbita, da se otrok zaveda tega, da je dom kraj, kamor se lahko vedno vrne ter da sta starša osebi, na katere se lahko vedno obrne.

Spet »samo« midva

Ob odhajanju otrok od doma ali sindromu praznega gnezda sta se zakonca »prisiljena« ponovno osredotočiti nase. Njun odnos, ki je bil do sedaj morda zapostavljen, ponovno stopi v ospredje. To lahko povzroči krizo v zakonu, saj se morata zakonca ponovno obrniti en k drugemu in poiskati povezanost, prav zato je pomembno, da sta si v oporo. Pri njiju se sedaj lahko pojavi žalost, strah pred intimnostjo in pred novimi izzivi. Na te spremembe lahko gledata z dveh zornih kotov - kot na oviro v njunem odnosu ali kot priložnost za vzpostavitev ponovne povezanosti v odnosu. Če zakonca uspeta ubrati pozitivno stališče, jima bo to omogočalo, da se soočita s težkimi čutenji in se ponovno povežeta. 

Komentarji

Za komentiranje se prijavite ali registrirajte.